Med odmevi po posvetu o poletni energetski revščini, ki smo ga organizirali 6. julija v SEM v sodelovanju s Prostorožem in IPoP-om, lahko izpostavimo prispevek ‘Poletna energetska revščina’ za oddajo Izluščeno na Radiu Si in članek ‘Vročina je lahko zelo nevarna’ v časopisu Dnevnik.

Za Radio Si je dr. Lidija Živčič, koordinatorica mednarodnega projekta EmpowerMed, izpostavila predvsem nujnost ukrepanja na področju spopadanja  spoletno energetsko revščino, ki je pogosto spregledana:

“Gre za zelo nujen problem, ki se iz leta v leto povečuje. Zato je treba narediti vsaj neke prve nujne korake. Ti so, da je treba iskati najprej neke družbene rešitve, torej recimo povečanje zelenih površin v urbanih področjih, več parkov, več zelenic, več dreves za osenčenje ulic, več vodnih teles, v katerih se lahko hladimo, več pitnikov, s katerimi se lahko hidriramo in podobno. Pomembno je tudi oblikovanje t. i. podnebnih zavetišč, kot so na primer knjižnice, šole oziroma drugi javni prostori je zelo dobrodošlo. Seveda pa ta zavetišča ne smejo zgolj nadomeščati udobnih in kakovostnih domovanj. Na posvetuje bil podan predlog, da slovenski Eko sklad k obstoječim subvencijam za ljudi, ki jih pesti energetska revščina, da tudi subvencije za senčenje. Glede pasivnih tehnik hlajenja bi se morali učiti iz drugih delov sveta – iz delov sveta, ki jih že zdaj bolj pestijo vročinski valovi in prenašati ta znanja v naš prostor. Prepotrebno je ta znanja o pasivnem hlajenju in naravni ventilaciji čim bolj vključiti tudi v naše šole, da se otroci čim bolj poučijo o tem, kajti znanja, ki smo jih že imeli na tem področju, smo nekako skozi generacije izgubili in treba jih je ponovno začeti graditi in prenašati.”

Celoten prispevek lahko poslušate na: https://365.rtvslo.si/arhiv/izlusceno/174971816.

Dr. Lidija Živčič je opozorila, da si v Evropi 57 milijonov ljudi ne more privoščiti vzdrževanja primerne temperature pozimi, poleti pa se ta številka skorajda podvoji: v Evropi je namreč 100 milijonov ljudi, ki ne zmorejo vzdrževati primerne temperature času vročine. Dodaja, da je zimska energetska revščina bolj individualni problem, poletna pa je tudi družbena, saj urbano načrtovanje in drugi dejavniki močno vplivajo na zmožnost posameznika in družbe, da uspešno kljubuje vročini. »Poletna energetska revščina je zapostavljena, saj gre poleti za to, da toploto ohranjamo zunaj naših domov,« je pojasnila in dodala, da za poletno energetsko revščino potrebujemo družbene rešitve.

Članek časnika Dnevnik je objavljen tudi na spletu: https://www.dnevnik.si/1043027989/lokalno/ljubljana/vrocina-je-lahko-zelo-nevarna.

Sporočilo prvega interdisciplinarnega posveta o naraščajoči problematiki poletne energetske revščine in ukrepih za blaženje v času vročinskih valov je bilo, da so potrebni tako individualni kot družbeni ukrepi, denimo v obliki bolj premišljene urbanistične politike.

Kot je pojasnila dr. Živčič, so gonilniki energetske revščine so bolj strukturni – obsegajo vsaj našo trenutno gospodarsko, socialno, zaposlitveno, energetsko, podnebno, davčno, socialno, stanovanjsko in zdravstveno politiko. Posledično je tudi za reševanje problematike poletne revščine potreben medsektorski pristop, zato je bil del posveta tudi razmislek o tem, katere sektorje je treba povezati.

Razprava v zaključku posveta je med drugim podala predlog za oblikovanje medsektorske skupine ali strateškega sveta za energetsko revščino, ki bi bil lahko morda del upravljanja s podnebnimi spremembami in bi deloval pod okriljem podnebnega direktorata. Takšne strukture, ki bi povezovale sektorje, močno manjkajo. Večinoma imamo ad hoc delovne skupine, ki pa navadno delujejo smo krajše, določeno obdobje.

Zapisnik posveta je dostopen tukaj.

Sporočilo za javnost s predstavitvami govorcev pa najdete tukaj.