Časopis Dnevnik se je lotil vprašanja, kako se je v štirih mandatih župana Zorana Jankovića razvijala Ljubljana. V sobotnem Objektivu so svoje uvide predstavili trije sodelavci Focusa, na treh različnih področjih: energetiki, prometu in podnebnih spremembah.
Celoten prispevek, ki prikaže, v kakšno smer je šla Ljubljana v zadnjih približno 15 letih, si lahko preberete tukaj.
Ljubljana je prekomerno prometno obremenjena, kar med drugim prinaša tudi onesnaženost zraka. V Focusu so na več lokacijah po mestu izmerili višje vrednosti dušikovega dioksida od zakonsko dopustnih (40 mikrogramov na kubični meter) in višje od meje, kjer te postanejo zdravju škodljive (10 mikrogramov na kubični meter zraka). Ker je Ljubljana ciljna lokacija za več kot 120.000 avtomobilov vsak dan, bi morali njihov vstop narediti neprivlačen in ga zajeziti.
Na pomen zmanjšanja prometa, kjer so ena od pomembnih metod brezemisijske cone, je opozorila Marjeta Benčina:
»Da je to učinkovito, so v Ljubljani dokazali s peš cono, zdaj pa bi lahko omejili promet tudi širše, sploh tam, kjer se giblje ranljiva populacija, okrog šol, sosesk, zdravstvenih ustanov … Ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka so hkrati podobno učinkoviti pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, saj se je občina zavezala k ogljični nevtralnosti do leta 2030. «
Na področju energetske oskrbe Ljubljana ni šla v pravo smer. Izpostavili smo zaostanek na področju sončnih elektrarn, ob poskusih za izboljšavo pa je mestna občina ob tem pozabila na občane in koristi energetskih skupnosti, kjer imamo dober zgled v soseščini – v Zagrebu.
Barbara Kvac
Komentirali smo tudi težave pri daljinskem ogrevanju. Barbara Kvac:
»V zadnjih petnajstih letih je TE-TOL od rabe zgolj premoga prešel na sosežig lesne biomase, trenutno pa sta v gradnji plinski enoti, ki bosta nadomestili premog. Odločitev o opustitvi rabe premoga je bila sicer pravilna, saj je to okoljsko najbolj obremenjujoč energent. Strateško napačna pa je bila odločitev o nadomestitvi premoga s plinom. Ker je tudi plin fosilno gorivo, bo tudi tega treba do leta 2035 nadomestiti z obnovljivimi viri. Trenutno se – tudi zaradi energetske krize – ta odločitev kaže tudi kot finančno vprašljiva in predvsem ne reši vprašanja energetske odvisnosti, saj bo plin, tako kot je premog, uvožen.«
Taj Zavodnik
Na področju podnebnih sprememb pa je na manjko načrtov opozoril Taj Zavodnik:
»Ljubljana se v obdobjih ekstremne vročine segreje hitreje kot podeželje, ponoči pa se manj ohladi. V prihodnjih letih bodo vročinski valovi v Ljubljani pogostejši, temperature pa višje, medtem pa je mesto brez strategije, s katero bi se borilo proti posledicam podnebnih sprememb.«
