Ko govorimo o razvitosti držav, to najpogosteje povezujemo z višino in rastjo bruto domačega proizvoda. Ali je to res pravo merilo? Kaj prinaša alternativni koncept odrastí? Ali odrast pomeni recesijo ali pa omogoča kakovostno življenje brez prevelikega pritiska na okolje? In kako je koncept odrastí uresničljiv v praksi – ali pa gre za utopijo?
Ta vprašanja so odprli na prvem programu Radia Slovenija v oddaji Studio ob 17h. V razpravi o BDP kot merilu razvoja in odrasti kot perspektivi dobrega življenja na planetu z omejenimi viri je sodelovala tudi naša dr. Lidija Živčič. Novinarka Špela Novak je gostila tudi dr. Janeza Potočnika, Ajdo Pistotnik, dr. Mitjo Žagarja in dr. Saša Polanca.
“Če smo se pred 20, 30 ali 40 leti lahko pogovarjali o trajnostnem razvoju, se danes ne moremo več, ampak smo se precej močno prisiljeni pogovarjati o tem, da moramo vsaj nekje, v nekaterih sektorjih, v nekaterih delih sveta res krčiti proizvodnjo, krčiti naše potrebe, krčiti našo potrošnjo. To govorim zato, ker smo presegli zmožnosti tega, kar je naš planet sposoben prenesti. Tudi v sferi družbene enakosti gremo vse bolj v smeri razkroja, ko prepad med revnimi in bogatimi raste vse bolj, in zato smo v situaciji, ko razprava o trajnostnem razvoju ali odrasti ni dilema, ker vsi indikatorji kažejo, da planet in družba tega, kar se danes dogaja, ne bosta zmogla.”
Meje rasti na omejenem planetu je bila tudi osrednja tema oddaje Eppur si muove – in vendar se vrti na radiu Prvi, kjer je dr. Lidija Živčič, med drugim, tudi pojasnila koncept odrasti.
“Načeloma trajnostno odrast definiramo kot krčenje proizvodnje in potrošnje, ki pa obenem poveča blagostanje človeka in izboljša tudi ekološke pogoje ter enakost na planetu. V bistvu poziva k neki prihodnosti, v kateri družbe živijo v okviru okoljskih zmožnosti z nekimi odprtimi lokalnimi gospodarstvi in z bolj enakopravno porazdeljenimi sredstvi, resursi in seveda tudi v okviru nekih novih demokratičnih institucij. Odrast ni več stvar izbire, ampak nuje. V nasprotnem se bo odrast vseeno zgodila, vendar bo v tem primeru nenadzorovana in bo vodila v izgube delovnih mest, v gospodarske krize in družbene napetosti. Že zdaj se zaradi podnebnih sprememb soočamo z vse pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi pojavi, ki prinašajo ogromno gospodarsko škodo. Vse bolj očitna posledica bo tudi zdravstvena kriza.”
Oddaji lahko v celoti prisluhnete TUKAJ.
