Kaj pa spolna enakost in podnebni vrh v Azerbajdžanu?
12 % – takšen je bil delež ženskih predstavnic držav, ki so govorile na COP29 v prvem tednu pogajanj (Carbon Brief)
Naj spomnimo, da se že organizacija podnebnega vrh ni začela z mislijo na enakopravno zastopnost spolov. V organziacijskem odboru so sprva sedeli le moški. Predsednik Azerbajdžana je šele pod plazom kiritk v odbor dodal 12 žensk, medtem ko se je skupno število moških v odboru ustavilo na številki 29. O tem je poročal časnik Guardian.
S kozmetičnimi popravki pač ne bomo dosegli resnične spolne enakosti. Podnebne sprememba vplivajo na nas vse in ne samo na polovico!
Kaj pa sam podnebni vrh?
Določen napredek je bil dosežen pri priznavanju žensk kot pomembne skupine upravičenk do podnebnega financiranja ter pri priznavanju žensk v neformalnem gospodarstvu kot ključnih za pravičen prehod v nizkoogljična gospodarstva. Stranke so obnovile svoje zaveze k oblikovanju in izvajanju podnebnih politik ter ukrepov, ki upoštevajo enakost spolov. Vir: UN Women
Kaj manjka?
Pomanjkanje jasnih ciljev za podnebno financiranje, ki vključuje vidik spola: Čeprav so ženske priznane kot upravičenke do podnebnega financiranja, manjkajo zaveze, merljivi cilji in mehanizmi nadzora za zagotavljanje enakosti spolov pri porabi teh sredstev.
Moška prevlada na odločevalskih položajih: Podatki s COP29 kažejo, da je enakost spolov v podnebnem upravljanju še vedno daleč od dosegljivega cilja.
Pomanjkanje priznanja presečnosti diskriminacije: Pričakovano je bilo, da bodo stranke priznale raznolikost žensk in prepletene oblike diskriminacije, a se to ni odrazilo v sprejetih besedilih.
Premalo podatkov ločenih po spolu: Brez jasnih mehanizmov za zbiranje in analizo podatkov je sledenje vplivom podnebnih politik na ženske in dekleta oteženo.
Neuspeh pri sprejetju programa pravičnega prehoda: Čeprav osnutek besedila priznava vpliv podnebnih sprememb na (ne)plačano skrbstveno delo, ga zaradi nesoglasij niso sprejeli.
#EUWES
