V občini Ilirska Bistrica so za začetek priprave državnega prostorskega načrta za najnovejši načrtovani vetrni projekt na območju njihove občine izvedeli šele, ko so jih s pristojnega ministrstva poklicali, da bi rezervirali dvorano za javno predstavitev pobude. Gre za enega od trenutno 11 načrtovanih vetrnih projektov v državi, za katere se je začel postopek priprave DPN. Predvideva park devetih, skupaj z elisami več kot 250 metrov visokih vetrnic s skupno instalirano močjo 63 megavatov.
O tem so pisali v Dnevniku in za komentar je novinarka Veronika Rupnik Ženko zaprosila tudi Focus. Barbara Kvac je odgovorila:
“Tudi v analizi, ki jo pripravljamo skupaj s PIC – Pravnim centrom za varstvo človekovih pravic in IPoP – Inštitutom za politike prostora, smo izpostavili, da vlada nima strategije za umeščanje vetrnih projektov v prostor in smernic, ki bi različne deležnike vodile skozi projekte, zato vedno znova prihaja do enakih težav. Zgodnje vključevanje relevantnih deležnikov in transparentnost postopkov, kontaktne točke za projekte v lokalnih okoljih, podpora občinam – to je nekaj od vrzeli, ki smo jih identificirali, da jih je potrebno zapolniti, če želimo, da bo tudi veter del naše energetske mešanice.”
Omenjeno študijo Premagovanje ovir pri uvajanju vetrne energije v Sloveniji smo kasneje tudi javno objavili in jo skupaj s soavtorji predstavili na posvetu Pravično do energije sonca in vetra 22. oktobra v Ljubljani in 24. oktobra v Mariboru. Ob tem je Katja Huš iz Focusa izpostavila:
Informiranje lokalnih skupnosti in posvetovanje z njimi se mora začeti že v najzgodnejših fazah razvoja projektov. Priporočljivo bi bilo imeti (kontaktno) središče, ki bi usmerjalo investitorje in načrtovalce pri (formalnih in neformalnih) procesih vključevanja javnosti in na katero bi se lahko obrnili prebivalci z vprašanji glede morebitnih načrtov za razvoj vetrne energije v njihovi okolici. Izkušnje drugih držav kažejo, da se lahko težave rešujejo, a naslavljanje ovir mora biti politična prioriteta. Danes smo recimo priča intenzivni propagandi za jedrsko elektrarno, imamo tudi vladnega sekretarja za jedrsko energijo. Veliko bolj primerno bi bilo, da bi se vlada in njeni sekretarji posvečali izboljšavam na področju prostorskega načrtovanja sončne in vetrne tehnologije, ki vodita energetski razvoj.
Študija Premagovanje ovir pri uvajanju vetrne energije v Sloveniji je dostopna tukaj.
Članek, objavljen v Dnevniku 14. oktobra, je objavljen tudi na spletu – tukaj.
Izsledke študije smo povzeli v sporočilu za javnost, ki smo ga s PIC in IPoP pripravili ob bok ljubljanskemu posvetu o tem, kako v Sloveniji pravično do energije sonca in vetra: https://focus.si/prehod-na-obnovljive-vire-energije-mora-biti-vkljucujoc-in-stratesko-voden/
