Glede na to, da zdaj prvič COP priznava fosilna goriva kot glavni vzrok podnebne krize, gre za pomemben signal o koncu dobe fosilnih goriv. Vendar pa sporazum, sprejet na COP28 v Dubaju, vseeno pušča več vprašanj kot odgovorov o tem, kako zagotoviti pravičen prehod, ki bo temeljil na usmeritvah znanosti in ki bo financiran na pravičen način.

Izid COP28 je odprl pot svetu brez fosilnih goriv, vendar je ta pot polna lukenj in nevarnosti, da bo vodila v slepo ulico.

Manjka dogovor o tem, kako se bo energetski prehod financiral in kako bodo največji onesnaževalci prevzeli odgovornost. Najbolj ranljivim in prizadetim državam ne more biti prepuščeno breme financiranja prehoda za reševanje krize, ki je niso povzročili. Države in podjetja, ki so glavni onesnaževalci, morajo zagotoviti sredstva za doseganje pravičnega prehoda od fosilnih goriv.

Odločitev o ustanovitvi sklada za izgube in škode je zelo pozitivna, vendar se porajajo pomisleki okoli zadostnih sredstev in njihovih virov. Zaenkrat napovedana vplačila namreč niso nova in dodatna sredstva, kot je bilo obljubljeno s strani pogodbenic. Gre v glavnem za premeščanje sredstev, za uradno razvojno pomoč ali druge dele podnebnega financiranja. Ranljive države, ki ta sredstva potrebujejo, želijo, da so ta sredstva zadostna in dodatna k že obljubljenim sredstvom. Rapidno zmanjšanje emisij je zelo pomembno – če ne omejimo najhujših posledic podnebnih sprememb, bodo škode vedno večje in s tem tudi potrebe po tem denarju vedno višje.

Na Val 202 so Vroči mikrofon tik po oznanitvi, da je COP28 podajšan, posvetili tej temi in v studio povabili našo Barbaro Kvac, ki je izpostavila, da brez opuščanja fosilnih goriv ne moremo nasloviti podnebne krize.

“Če izhajamo iz znanstvenih ugotovitev, moramo za preprečitev najhujših posledic podnebnih sprememb in doseg ciljev Pariškega sporazuma, vrh emisij doseči do leta 2025, do 2030 pa za 43 % zmanjšati misije glede na leto 2019 in do leta 35 za 60 %. To pomeni, da je zelo pomembno, kaj se bo zgodilo v naslednjem desetletju in opuščanje fosilnih goriv je nujno – za naše preživetje, za preživetje naslednjih generacij, sploh pa za ranljive države, ki že zdaj trpijo najhujše posledice podnebnih sprememb.”

Nadalje je poudarila, da predstavniki fosilne industrije ne bi smeli niti imeti stola za pogajalsko mizo. Pomembno pa je tudi, da se enkrat za vselej ukinejo vse subvencije za fosilna goriva. S tem, ko finančno spodbujamo rabo fosilnih goriv, hkrati dražimo ukrepe zmanjševanja. V slovenskem podnebnem ogledalu je vsako leto opozorilo, da če ne odpravimo subvencioniranja fosilnih goriv, se bodo stroški ukrepanja na drugih področjih povečali, ker so praviloma tam ukrepi dražji. Opuščanje nikakor ne gre skupaj s hkratnim podpiranjem.

Vročemu mikrofonu, v katerem se je iz Dubaja oglasila tudi novinarka Špela Novak, lahko prisluhnete tukaj.