Minister Andrej Vizjak
Ministrstvo za gospodarstvo
Kotnikova 5, Ljubljana
Ljubljana, 2. junij 2008
Zadeva: Predlogi za izboljšanje predloga smernice o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije
Spoštovani minister Vizjak,
Glede na podnebno krizo, ki smo ji priča, je predlog smernice o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, ki bo omogočila dosego evropskega 20 % cilja, pomemben del evropske zakonodaje. V Focusu društvu za sonaraven razvoj [1] pozdravljamo splošno ambicijo EU, da gre v smeri trajnostne in obnovljive energije, vendar pa želimo s tem pismom naslovili nekatere teme, ki jih predlog smernice vsebuje, ter nekatere predloge posameznih držav članic.
Posebej izpostavljamo zaskrbljenost zaradi možnosti, da bi države lahko dosegale svoje cilje s trgovanjem s potrdili o izvoru ali celo s krediti iz projektov izven EU. Pomembno je, da se okrepi mehanizem za spremljanje izvajanja in doseganja ciljev. Čeprav tukaj izrecno ne naslavljamo cilja za biogoriva, vas kljub temu opominjamo, da temu cilju močno nasprotujemo, zaradi trajnostnih, tehničnih in etičnih razlogov.
Trgovanje s potrdili o izovru
Določena stopnja prožnosti pri doseganju ciljev obnovljivih virov je lahko koristna, saj imajo nekatere države manj potenciala za razvoj obnovljivih virov kot druge. Vendar pa bi neomejeno trgovanje povzročilo zanemarjanje razvoja lastnih obnovljivih virov v nekaterih državah in ogrozilo doseganje evropskega in nacionalnih ciljev ter razvoj koherentne evropske prenosne mreže, ki bi vključevala proizvajalce obnovljive energije. Prav tako bi nespodbudno delovalo na razvoj tehnologij, ki še niso povsem ‘dozorele’ ter negativno vplivalo na raznovrstnost obnovljivih virov energije, saj bi trg spodbujal razvoj le najcenejših tehnologij.
Številne države (kot npr. Nemčija, Španija) imajo razvite dobro delujoče podporne sheme v obliki feed-in tarif. Vmešavanje v te sheme s povečevanjem nezanesljivosti trga bi bilo nespametno. Trgovanje med podjetji bi prav tako pomenilo, da bi imele vlade le malo nadzora nad trgom in usklajenim razvojem obnovljivih virov energije.
– Trgovanje mora biti omejeno na trgovanje med državami, obstajati mora obvezna omejitev za kupce.
– Poudariti želimo tudi, da smernica ne sme vključevati možnosti kupovanja certifikatov izven EU.
Vmesni cilji in spremljanje izvajanja
Predvideni ukrepi na podlagi obstoječih predpisov zoper države članice, ki ne izpolnjujejo ciljev na področju okolja so zelo dolgotrajni in ne predstavljajo spodbude državam za doseganje njihovih ciljev.
Mehanizmi za spremljanje izvajanja v smernici morajo biti strožji in vključevati:
– pravno zavezujoče vmesne cilje, ki jih je potrebno doseči preden države začnejo razmišljati o trgovanju;
– neposreden, hiter in učinkovit sistem sankcioniranja s kaznimi, ki so bistveno višje od povprečne cene podpor za obnovljive vire v EU za primere nedoseganja obveznih vmesnih in končnega cilja.
Zajemanje in shranjevanje ogljika (CCS)
Jasno želimo poudariti, da CCS ne spada v smernico o povečanju rabe obnovljivih virov energije. To bi trgu poslalo napačen signal – vlagatelji potrebujejo zagotovilo, da je smernica o obnovljivih virih namenjena obnovljivim virom in ne CCS.
– Spodbude za CCS ne smejo biti vključene v smernico.
Učinkovita raba energije
Učinkovita raba energije in zmanjšanje povpraševanja bosta v absolutnem smislu zmanjšala cilje za obnovljive vire. Učinkovita raba energije je hkrati stroškovno najbolj učinkovit način zmanjševanja emisij toplogrednih plinov.
– Pozivamo vas, da v relevantnih delih zakonodaje podpirate sprejem obveznega cilja za izboljšanje energetske učinkovitosti. Tak cilj bi bil naravni partner ciljem za obnovljive vire energije.
Upamo, da vam bodo navedeni argumenti pomagali izboljšati smernico o obnovljivih virih in preprečili napade na njeno integriteto. EU se mora odločno zavezati k razvoju lastne industrije obnovljivih virov – cilj 20 % povečanja OVE do leta 2020 je dober začetek, potrebno pa je položiti tudi temelje za razvoj obnovljivih virov po letu 2020.
S spoštovanjem,
Lidija Živčič
Focus društvo za sonaraven razvoj
v vednost:
– Minister Janez Podobnik, Ministrstvo za okolje in prostor,
– mag. Hinko Šolinc, Ministrstvo za okolje in prostor,
– dr. Igor Šalamun, Ministrstvo za gospodarstvo,
– dr. Franc Žlahtič, Ministrstvo za gospodarstvo,
– mag. Silvo Škornik, Ministrstvo za gospodarstvo,
– Kenan Poleo, Ministrstvo za gospodarstvo,
– Urška Dolinšek, stalno predstavništvo RS pri EU
– mag. Darka Tea Glažar, vodja Sektorja za evropske zadeve, Ministrstvo za okollje in prostor,
– mediji
