Koalicija za trajnostno prometno politiko je v sodelovanju s Protestivalom danes s številčno udeležbo na shodu na ljubljanski Dunajski cesti opozorila, da se trendi v načrtovanju ulic spreminjajo in da je načrtovanje ulic in dostopnosti iz vidika avtomobilov relikt stare prometne paradigme, še močno zakoreninjene med načrtovalci in odločevalci.

„Ko ulični vrvež izpodrinejo avtomobili, nam ostanejo zgolj beton, onesnažen zrak in hrup. Ko postane ulica neprijetna za zadrževanje ljudi, izgubi socialni vidik in ostane brez ‘duše’. Stremeti je treba k uravnoteženosti deleža vseh udeležencev v prometu, zato je potrebno zmanjšati število avtomobilov in povečati število pešcev in kolesarjev,“ je povedal koordinator Koalicije za trajnostno prometno politiko dr. Matej Ogrin.

V zadnjih mesecih smo bili priča nasprotovanju širitvi Dunajske s strani strokovne javnosti, lokalnega prebivalstva in nevladnega sektorja. „Širitev mestnih vpadnic v mesto privablja dodatne avtomobile in slabša razmere za kolesarjenje, pešačenje in javni potniški promet, s tem pa se ustvarja odvisnost od avtomobilov. Vse to pa je v nasprotju s cilji, zapisanimi v prometni strategiji MOL,“ dodaja Ogrin.

V Ljubljani se povečuje delež potnikov mestnega potniškega prometa ob hkratnem zmanjševanju števila voženj z avtomobili, npr. Dunajska cesta ima dnevno 1.550 avtomobilov manj (Delo, 7. 3. 2014). "Na spletni strani MOL objavljeni rezultati ankete o potovalnih navadah občanov [1] kažejo, da se je delež potovanj z osebnimi avtomobili v obdobju med 2003 in 2013 zmanjšal za 16 %, zato širitev cest za nove vozne pasove nima smisla," je še komentiral predstavnik Koalicije za trajnostno prometno politiko.

Zmanjšanje motornega prometa vodi k izboljšanju kakovosti življenja v mestu tako v smislu onesnaženosti zraka, zvočne onesnaženosti, manjšem vplivu na zdravje ljudi ter izboljšanju bivanjske komponente. Zanemarljiv pa ni niti finančni vidik; že tako draga investicija širitve ceste bo na dolgi rok prinesla še dodatne finančne izdatke (v zdravstvu, kazni EU zaradi slabe kakovosti zraka…).

Namesto širitve Dunajske ceste koalicija še vedno predlaga:

1. Nadgradnjo potniške intermodalnosti, predvsem nadaljnje širjenje P+R parkirišč, ki bi prestregla voznike osebnih avtomobilov;
2. Nadaljevanje politike povezovanja obmestnih območij v sistem mestnega potniškega prometa (ne le nove proge, pač pa tudi boljše frekvence voženj);
3. Nadgradnjo infrastrukture za povečevanje pretočnosti javnega potniškega prevoza (rumeni pasovi) in spodbujanje nemotoriziranih oblik prometa (območja za pešce, kolesarske steze).
4. Uvajanje politike nagrajevanja trajnostnih prihodov v mesto z delodajalci.

Današnji shod je bil organiziran v okviru Evropskega tedna mobilnosti, ki letos poteka pod sloganom „Naše ulice, naše odločitve“. To geslo nas spodbuja, da svoja mesta trajnostno preuredimo tako, da povečamo kakovost bivanja vseh prebivalcev.[2]

Kontakt:

Matej Ogrin, CIPRA Slovenija, [email protected], 041 612 604

Katarina Otrin, Društvo Focus, [email protected], 041 773 814

Več:https://www.facebook.com/events/263219493802016/, http://dunajskaljubljana.tumblr.com/

Koalicija za trajnostno prometno politiko (KTPP) je neformalno združenje organizacij in posameznikov, ki si prizadeva za trajnostno prometno politiko v Sloveniji. Spremlja in se odziva na aktualne procese v slovenski in evropski prometni politiki in hkrati povečuje medsebojno informiranost o dogajanju na prometnem področju. Njeni člani so Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj, CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Gibanje TRS, Ljubljanska kolesarska mreža, Mariborska kolesarska mreža, Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo, Slovenski E-forum, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj ter zainteresirani posamezniki.

—————————————————————————————————————–

Opombe:

[1] Anketa o potovalnih navadah prebivalcev MOL

Mestni svet Mestne občine Ljubljana je leta 2012 sprejel Prometno politiko MOL, ki temelji na načelih trajnostne mobilnosti in zasleduje uresničljive cilje.

Z namenom izboljšati bivalno okolje prebivalcev mesta smo se odločili, da damo prednost kolesarjenju, hoji in vožnji z mestnimi avtobusi pred vožnjo z osebnim avtomobilom. V letu 2013 izvedena anketa o potovalnih navadah prebivalcev Mestne občine Ljubljana potrjuje, da uspešno izpolnjujejo cilje prometne politike.

V primerjavi z letom 2003 se bistveno zmanjšuje delež potovanj z osebnimi avtomobili (iz 58% na 42%) in hitro povečuje delež pesačenja po mestu (iz 19% na 30%), uporaba ostalih prometnih sredstev pa tudi počasi narašča.

Spremembe so posledica izboljševanja pogojev za kolesarjenje in hojo kot tudi izboljšana ponudba javnega potniškega prometa.

Uvedba novega prometnega režima na Slovenski cesti je pospešila zmanjševanje tranzitnega prometa motornih vozil na eni in povečala kolesarjenje celo za 35% (števno mesto Dunajska). S postopoma uvedenimi ukrepi, kot so nova parkirna politika, uvedba enosmernih ulic, širjenje območja za pešce in zvišanje potovalne hitrosti avtobusov LPP smo del uporabnikov osebnih avtomobilov v mestnem središču uspešno preusmerili na kolo in hojo.

Prof. Janez Koželj, podžupan MOL

[2] http://www.tedenmobilnosti.si/2014/