Ljubljana, 18. december 2024 – Javni potniški prevoz (JPP) je rešitev za številna okoljska in socialna vprašanja. Če je dostopen in učinkovit, je tudi eden od glavnih odgovorov za blaženje prevozne revščine, ki naj bi se v naslednjih letih potencialno še poglobila. Države članice Evropske unije za zaščito najranljivejših že pripravljajo socialne načrte za podnebje, ki lahko vsebujejo tudi ukrepe za izboljšanje JPP.
Stalna rast cen goriv in vozil imata že sedaj negativne vplive na blaginjo prebivalstva, pričakovati pa je, da se bodo še povečali z uvedbo trgovanja z emisijskimi kuponi na področju stavb in prometa na EU ravni (ETS2), ki je napovedano za leto 2027. Višje cene ogljika pomenijo višjo ceno goriv, kar bo pričakovano vplivalo na povečanje energetske in prevozne revščine.
Za zaščito najranljivejših je Evropska unija že sprejela odločitev o ustanovitvi Socialnega sklada za podnebje. Trenutno države članice določajo ukrepe za preprečevanje in blaženje prevozne in energetske revščine, ki jih bodo financirale iz tega sklada prek nacionalnih socialnih načrtov za podnebje. Ključno vprašanje je torej, kateri ukrepi bodo dobili mesto v teh načrtih, ki bodo morali biti učinkovito zastavljeni za blaženje stisk najranljivejših.
Izboljšan JPP je pridobitev za vse
Slovenski socialni načrt za podnebje bo razdelil 477 milijonov evrov in se bo začel izvajati leta 2026. V okoljski organizaciji Focus izpostavljajo, da morajo biti cilj sistemske rešitve, ki bodo čim bolj upoštevale potrebe ranljivih skupin, kot so starejši, invalidi, materialno revni, priseljenci, pripadniki romske skupnosti, ženske, prebivalci območij brez ali s slabim dostopom do javnega prevoza idr. Prvi korak do tega je vključevanje različnih deležnikov in javnosti v proces načrtovanja.
Focus je v sodelovanju s Koalicijo za trajnostno prometno politiko v začetku decembra organiziral posvet o potrebnih izboljšavah JPP v Sloveniji. Organizatorji so k temi pristopili z vidika zagotavljanja enakopravne mobilnosti – JPP namreč omogoča enakopravno udeležbo vseh prebivalcev v družbenem življenju, tudi tistih, ki ne vozijo oziroma ne morejo voziti avtomobila.
Namen posveta je bil zbrati različne poglede in odzive iz prakse, ki bodo koristni za pripravljalce socialnega podnebnega načrta za Slovenijo na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Različni deležniki so predlagali nove ukrepe in ovrednotili ukrepe na področju JPP, ki so jih spomladi pripravljalcem predlagali raziskovalci v projektu Mobilnostna revščina v RS. S fokusom na potrebah ranljivih skupinah so bili obravnavani naslednji ukrepi:
– izboljšanje prostorske dostopnosti in časovne konkurenčnosti JPP (s posodobitvijo in nadgradnjo infrastukture, razširitvijo linij, pogostejšimi odhodi, taktnim voznim redom),
– integracija in prilagoditev šolskih prevozov v sistem JPP,
– prevozi na klic in njihova integracija v sistem JPP,
– osebno mobilnostno svetovanje.
Marjeta Benčina iz okoljske organizacije Focus izpostavlja: “V Sloveniji imamo že zdaj velike izzive na področju javnega prevoza potnikov. Ko bo imela večina prebivalcev urejen dostop do učinkovitega in časovno konkurenčnega javnega prevoza, bomo lahko govorili o enakopravnem dostopu do te storitve. Veseli nas, da se je z vzpostavitvijo Družbe za upravljanje JPP stanje javnega prevoza začelo izboljševati in da je potnik v središču rešitev.”
Imamo dobre prakse, potrebujemo še sistemsko ureditev
Medtem ko energetsko revščino v Sloveniji že naslavljamo z različnimi ukrepi, je prevozna revščina na drugi strani manj raziskana in posledično jo obravnavamo z manj ukrepi.
Benčina pojasnjuje: »Prevozna revščina je zelo kompleksna. Zelo težko je pavšalno oceniti, koliko prebivalcev Slovenije je prevozno revnih, saj je to odvisno od številnih dejavnikov. Lahko se zgodi, da znotraj gospodinjstva nekdo občuti prevozno revščino, drug pa ne.«
V Focusu so lani med drugim naredili pregled stanja prevozne revščine v državah Srednje in Vzhodne Evrope, letos pa so iskali rešitve za prevozno revščino na območjih, kjer imajo slabše povezave z JPP. V knjižici Dobre prakse za reševanje prevozne revščine – na območjih Srednje in Vzhodne Evrope so zbrani primeri dobrih praks zmanjševanja prevozne revščine iz Slovenije, Slovaške, Madžarske in Hrvaške. Tem državam je skupna zastarela in manj razvita infrastruktura JPP, možnosti dostopa do alternativnih načinov prevoza pa so omejene, zato je osebni avtomobil prevladujoč način prevoza. To na eni strani povečuje emisije toplogrednih plinov, onesnaženost zraka in povečuje družbene stroške ter na drugi zmanjšuje mobilnost prebivalcev izven urbanih središč.
Omenjena knjižica je namenjena oblikovalcem politik iz različnih regij v Evropi, ki oblikujejo ukrepe za zmanjševanje prevozne revščine. Kot primer dobre prakse v Sloveniji so izpostavljeni brezplačni prevozi starejših občanov in občank, ki jih v sodelovanju z občinami izvajajo organizacije, kot so Zavod Sopotniki in Zlata mreža – Prostofer. Ta storitev se izvaja v 126 občinah v Sloveniji in je zelo dobro sprejeta. Drugod, kjer niso prisotni in občine ne rešujejo problema slabše mobilnosti prebivalcev, pa so ljudje prepuščeni dobri volji sosedov, znancev in sorodnikov.
V Sloveniji bomo morali ugotoviti, kateri model je najbolj primeren za sistemsko ureditev JPP na območjih z nižjo gostote poselitve, kjer JPP v tradicionalni obliki ni ustrezen. V zbirki dobrih praks je opisan tudi primer prevozov na klic za osebe z oviranostmi, ki se trenutno izvaja v testni obliki v okolici Ljubljane in Maribora.
Marjeta Benčina komentira: “Na podeželju in območjih razpršene poselitve že imamo dobre prakse, ki temeljijo na solidarnosti in prostovoljstvu in so ponavadi namenjene starejšim občanom, a mobilnost prebivalstva mora biti v prvi vrsti urejena sistemsko, za vse. Povpraševanje je veliko, iz domačih in tujih dobrih praks pa se lahko pri uvajanju prevozov na klic veliko naučimo. Delujejo namreč po dobro premišljenih modelih, ki pa se razlikujejo od občine do občine. Potrebno bo tesno sodelovanje med urejanjem JPP na nacionalni in lokalni ravni.”
Definicija prevozne revščine, ki je bila oblikovana v projektu Mobilnostna revščina v Republiki Sloveniji:
»Prevozna revščina je pojav, ko posameznik ali gospodinjstvo nima ustreznega prevoza do zanj ključnih storitev in dejavnosti ali si ga težko privošči.«
Več o prevozni revščini v Sloveniji: https://focus.si/prevozna-revscina-v-sloveniji/
Vodilna načela za resnično pravičen Socialni sklad za podnebje: https://focus.si/podnebna-solidarnost-vodilna-nacela-za-resnicno-pravicen-socialni-sklad-za-podnebje/
Zbirka Dobre prakse za reševanje prevozne revščine na območjih Srednje in Vzhodne Evrope je dostopna na spletu – v angleškem jeziku tukaj in v slovenskem tukaj.
Študija vpliva nestabilnih političnih in ekonomskih razmer na prevozno revščino je dostopna tukaj. V njej smo pokazali, da je v Sloveniji prvi kvintilni razred (tj. gospodinjstva z najnižjimi dohodki) nadpovprečno obremenjen z izdatki za prevoz ter da so izdatki za prevoz občutljivi na gospodarske razmere, čeprav se zmanjšujejo sorazmerno manj kot bruto domači proizvod, kar pomeni dodaten finančni pritisk za najbolj ranljiva gospodinjstva v času neugodnih gospodarskih razmer. Rezultati tudi kažejo, da rast cen avtomobilov vpliva na povečanje izdatkov za prevoz v večji meri kot rast cen goriva, saj se na podražanje goriva ljudje odzovejo z uporabo alternativnih oblik prevoza ali omejevanjem prevozov.
