Računsko sodišče je danes v revizijskem poročilu ravnanje z radioaktivnimi odpadki označilo kot pomanjkljivo in neučinkovito. Med drugim omenjenim institucijam očita:
• Ministrstvo za okolje in prostor ter Vlada RS nista sprejela vseh operativnih programov, ki so predpisani z Resolucijo o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom,
• Agencija za radioaktivne odpadke ni zagotovila učinkovitega nadzora nad smotrnostjo porabe sredstev, ki jih je pridobila od Sklada za financiranje razgradnje NEK-a in za odlaganje NSRAO,
• poslovanje Ministrstva za gospodarstvo in Vlade RS pri sodelovanju s Hrvaško glede možnosti skupnega odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke ni bilo učinkovito,
• Ministrstvo za gospodarstvo ni zagotovilo pravočasne izvedbe revizije programa ravnanja z NSRAO, zaradi česar proces ne poteka po načrtu.

Ključno sporočilo poročila Računskega sodišča je, da ravnanje z radioaktivnimi odpadki v Sloveniji na operativni ravni ni urejeno na celovit in pregleden način. Problemi pa se vse bolj kopičijo. V Dnevniku so tako danes zapisali, da je trenutno odlagališče za radioaktivne odpadke zapolnjeno že skoraj 95%, kar je tudi maksimalna meja, ob kateri lahko odlagališče še obratuje brez težav. Po najhitrejšem scenariju bi stalno odlagališče za NSRAO lahko začelo obratovati šele leta 2016. Vendar sedanje odlagališče po napovedih lahko zdrži zgolj še leto ali dve, kaj se bo dogajalo po tem, se ne ve.

Druga težava je v tem, da je trenutno izbrana lokacija za izgradnjo stalnega odlagališča za NSRAO pod nivojem reke Save, kar bi znalo predstavljati probleme. Ob vsem tem pa zaradi dodatnih stroškov v namenskem skladu ni dovolj denarja za pokritje stroškov gradnje odlagališča. To pomeni, da najverjetneje ne bo zgrajeno do leta 2016, kar bo še podaljšalo agonijo trenutnega stanja.

Če se toliko problemov pojavlja že pri odlagališču nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, je težko pomisliti kako bo potekal proces odlaganja visoko radioaktivnih odpadkov. Visoko radioaktivni odpadki namreč zahtevajo veliko višje standarde, višja varnostna zagotovila in višja sredstva, saj bodo morali biti skladiščeni in varovani več sto tisoč let.

Ravno sedaj se pogovarjamo o novem Nacionalnem energetskem programu, ki načrtuje tako podaljšanje življenjske dobe trenutne elektrarne iz 40 let na 60 let (iz leta 2023 na leto 2043), kot tudi gradnjo novega jedrskega bloka v Krškem. V Focusu se sprašujemo, kako ob zgoraj opisani situaciji in ob neodgovornem ravnanju ključnih državnih akterjev, sploh upamo razmišljati o podaljševanju življenjske dobe nuklearke Krško in celo o gradnji nove. Še s trenutnimi težavami se ne spopadamo učinkovito, pa bi te težave radi še podaljšali in poglobili. Jedrska prihodnost res ne izgleda obetavno…

***
Na sramotilnem stebru želimo izpostaviti posameznike, podjetja, institucije ali organizacije, ki s svojim delovanjem na kakršen koli način škodujejo okolju. S tem ne želimo žaliti nikogar; želimo le spodbuditi k okolju in družbi bolj odgovornemu ravnanju!