OFOF

Nevidne sestavine na evropskih krožnikih – kdo je odgovoren?

Milijoni pridelovalcev in proizvajalcev hrane, ki jo jemo in izdelkov, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju, je ujetih v revščino in nehumane delovne pogoje. In to navkljub ogromnim zaslužkom nekaterih podjetij, ki so vključena v celotno dobavno verigo. Hrana na evropskih krožnikih vsebuje dve nevidni sestavini – kršenje človekovih pravic in uničevanje okolja. Medtem, ko posamezniki lahko spreminjamo nakupne navade, pa morajo tudi multinacionalna podjetja sprejeti svoj del odgovornosti, države pa zagotoviti obvezujoče okvire.

V četrtek, 23. 9. 2021 smo za skupnim omizjem gostili tuje in domače strokovnjake, ki se zavzemajo za pravičnost v dobavnih verigah. Po pregledu stanja, raziskavah in poročilih o kršitvah človekovih pravic in uničevanju okolja je jasno, da je nujno sprejeti ustrezno zakonodajo na ravni EU z jasnimi in zavezujočimi zahtevami za spoštovanje človekovih pravic in okolja ter za izvajanje potrebne skrbnosti podjetij v okviru celotnih vrednostnih verig. Evropska zakonodaja, ki jo pričakujemo konec leta mora biti dovolj ambiciozna, da bo pripomogla k reševanju trenutnega stanja, Slovenija pa odločna, da tej drži sledi tudi z nacionalno zakonodajo.

Prostovoljne zaveze niso učinkovite. Kljub zavezi o zmanjšanju suženjskega dela in dela otrok, je le-to še vedno v porastu. Legalne in nelegalne plantaže se širijo na gozdnata območja. Izpusti toplogrednih plinov pa se prištevajo državam proizvajalkam, kljub temu, da proizvode koristimo v EU. Če želimo razsvetljensko zgodovino Evrope upravičiti, moramo standarde varovanja človekovih pravic in okolja razširiti na vsa področja, kjer smo vpleteni. To lahko zagotovi samo zakonodaja.” 
Živa Kavka Gobbo, predsednica, Focus, društvo za sonaraven razvoj

Živinoreja je problematična zaradi deforestacije, pomarančni sok zaradi suženjskega dela

Mauricio Hashizume iz organizacije Reporter Brasil je predstavil poročilo “Z brazilskih polj na evropske krožnike”, ki prikazuje vpliv potrošnje hrane v Evropi na kršitve delavskih in človekovih pravic ter uničevanje okolja v okviru dobavnih verig s hrano. Raziskali so predvsem 4 večje izvozne proizvode – to so govedina, kava, kakav in pomarančni sok.

Na področju trgovine s kmetijskimi pridelki in izdelki imata Brazilija in Evropa že dolgo in trdno trgovinsko zgodovino. Izvoz v Evropo je leta 2020 predstavljal kar 17 % celotnega Brazilskega izvoza.  Najhujše posledice pušča ravno “področje” vzreje govedine, predvsem zaradi deforestacije in kraje zemlje, saj 65 % izsekanih gozdov pokrivajo pašniki. Skoraj polovica mesa, ki gre v Evropo, je povezanih s posredno ali neposredno škodo in kršenjem pravic, vsako drugo govedo je povezano z nelegalno deforestacijo. Na svetovni ravni so kar trije kozarci pomarančnega soka od petih iz Brazilije. Izdelava pomarančnega soka je problematična predvsem zaradi izkoriščanjem sezonskih delavcev, inšpekcijske službe so razkrile tudi suženjsko delo. V času delovanja Reporter Brasil so uspeli osvoboditi že več kot 17.000 posameznikov iz spon suženjskega dela.

OFOF Brazilija

Sylvia Obregon Quiroz iz Evropske koalicije za pravičnost gospodarskih družb (ECCJ – European coalition for corporate justice) je orisala pričakovanja in predloge evropske civilne družbe na področju dolžne skrbnosti na področju okolja in človekovih pravic. V Evropi namreč že dlje časa civilna družba poziva k ureditvi ustrezne zakonodaje, ki bo tudi dovolj ambiciozna in učinkovita. Široka podpora vključuje več kot milijon državljanov EU in drugih držav, ki so podpisali peticije, veliko podjetij in poslovnih združenj v EU, mednarodne vlagatelje, ki skupaj upravljajo 4,3 milijarde dolarjev premoženja, več kot 230 kardinalov in škofov, organizacije civilne družbe iz držav proizvajalk, ki se že desetletja zavzemajo za zaščitne zakone ter  evropske potrošniške organizacije in mreže.

Ključni elementi, ki jih mora zakonodaja vsebovati so: dostop do evropskih sodišč za žrtve zlorab, odgovornost podjetij za celotno dobavno verigo in kazenske sankcije ob kršitvah. Pokrivati mora čim več evropskih podjetij, še posebej taka, ki trgujejo z dobrinami visokega tveganja, kar so v veliki meri pridelki držav globalnega juga, ki jih koristimo v EU.

Franziska Humbert iz Oxfam Nemčija je predstavila nemško raziskavo, na podlagi katere je jasno, da prostovoljne zaveze niso dovolj, saj se zanje odloča manj kot 15 % podjetij. V Nemčiji je zato po raziskavah javnega mnenja poziv k sprejemu zavezujoče nacionalne zakonodaje podpiralo 75 % prebivalstva in tudi večja podjetja, a Franziska Humbert je opozorila, da ni dovolj le široka podpora civilne družbe, temveč tudi ambiciozno besedilo zakonodaje, pri čemer naj, po njenih besedah, Nemčija ne bi bila dober zgled drugim evropskim državam.

Ključno sporočilo slovenskemu predsedovanju je, da mora EU zakonodaja vsebovati pametno mešanico med javnim uveljavljanjem in civilnopravno odgovornostjo. Nova zakonodaja naj ne temelji na nemškem zakonu, ravno zaradi pomembnih pomanjkljivosti. Evropska direktiva mora še dlje.

Kar tretjino izpustov lako pripišemo proizvodnji s hrano

NikaPPT

Nika Tavčar iz Umanotere je nanizala vrsto zanimivih podatkov o vplivu proizvodnje ter potrošnje hrane na podnebne spremembe. Po njenih besedah lahko kar tretjino izpustov toplogrednih plinov pripišemo proizvodnji s hrano, ob tem pa je opozorila, da preveč poudarjamo kilometre prevožene hrane, premalo pa vrsto hrane, ki jo pridelujemo in uživamo. Predvsem problematična je živinoreja, ki prispeva k veliki porabi naravnih virov, toplogrednim plinom in izginjanju biotske raznovrstnosti ter je eden glavnih krivcev za podnebne spremembe. To pa tudi zaradi povezanih dobavnih verig – ne zgolj z mesom, temveč tudi s pridelavo krme.

Janja Kokolj Prošek, vodja sektorja za hrano na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predstavila, kaj smo v Sloveniji na področju (ne)poštenih poslovnih praks že naredili. Tudi v Sloveniji se dogaja, da so odkupne cene nižje kot proizvodni stroški, ki jih nosijo pridelovalci. Dobra novica pa je, da je bil pred desetletjem delež trgovcev v obliki marž cca. 60 odstotni, danes pa je cca. 30 odstotni. Glede področja ravnanja z delavci in okolja pa si želi večjega dogovarjanja med resorji. Nujno je povezovanje in celostno reševanje problematike, tako znotraj meja Slovenije, kot tudi preko.

Igor Hrovatič, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano je ocenil, da so najšibkejši člen v verigi dobavitelji – pridelovalci, kar se je v covid krizi še bolj izrazilo. A tudi na drugi strani verige je šibek člen – potrošnik. Tako najdražjo ceno plačata kmet in potrošnik.

Maruša Babnik iz Ekvilib inštituta je povedala, da imamo v Sloveniji že nekaj možnosti, h katerim lahko podjetja prostovoljno pristopijo k zavezovanju na področju spoštovanja človekovih pravic in okolja vendar pri prostovoljnih zavezah ni nobene pravne odgovornosti, ki pa bi jo zagotovila zavezujoča zakonodaja.

Živa Lopatič iz Pravične trgovine Slovenije je izpostavila: »Pravična trgovina je dokaz, da je možen drugačen način delovanja, da se lahko uredijo odnosi med delavci in delodajalci, pridelovalci in trgovci, še vedno pa predstavlja manj kot 1 % svetovne trgovine, torej ne more rešiti sistema. Prav zato je pomembno, da se vzpostavi zakonodaja na področju dolžne skrbnosti. Poleg človekovih pravic ne smemo spuščati okolja, ki je enako pomembno.«


Kontakt: Živa Kavka Gobbo, Focus, [email protected], 01 515 40 80

O projektu Our Food. Our Future: Projekt »Our Food. Our Future« sofinancira Evropska komisija v okviru programa DEAR, njegov namen pa je dvig ozaveščenosti in zavzemanje za trajnostne verige preskrbe s hrano, ki spoštujejo pravice delavcev migrantov in zmanjšujejo podnebne spremembe, lakoto in revščino kot ključne gonilne sile migracij.

Ozadje:

https://a9g3u8k4.stackpathcdn.com/wp-content/uploads/2021/09/information_red.pngV Sloveniji je stopnja samooskrbe s hrano nižja od 50 %. To velja tudi za hrano, ki uspeva v našem podnebju. Ko dodamo še izdelke vsakdanje rabe, ki pa pri nas ne uspevajo, je jasno, da smo od teh odvisni 100 %. To so surovine, kot je kakav, kava, čaj, palmovo olje… Samo iz Brazilije je delež uvoza hrane skoraj 9 %, od koder najpogosteje uvažamo izdelke, kot so pripravljena krma za živali, celuloza, kava, pravi čaj, mate čaj in začimbe – vse to pa so izdelki povezani z uničevanjem okolja.

https://a9g3u8k4.stackpathcdn.com/wp-content/uploads/2021/09/information_red.png Kljub več kot desetletju od prostovoljnih zavez svetovnih proizvajalcev čokolade, je otroško delo na plantažah kakava samo v zadnjem desetletju poraslo za kar 14 %. Danes dela več kot 2 milijona otrok samo v zahodni Afriki.

https://a9g3u8k4.stackpathcdn.com/wp-content/uploads/2021/09/information_red.pngPridelava palmovega olja ustvari kar 1,4 % svetovnih emisij toplogrednih plinov, kar je približno toliko, kot celotni letalski sektor. Ali povedano drugače, kar 18-krat več, kot so letne emisije toplogrednih plinov Slovenije. Pri čemer ga vsebuje vsak drugi izdelek v naših supermarketih.

https://a9g3u8k4.stackpathcdn.com/wp-content/uploads/2021/09/information_red.png Gozdovi izginjajo s hitrostjo enega nogometnega igrišča vsakih 6 sekund. Primarno zaradi govedoreje, plantaž in rudarjenja ter požigov.

https://a9g3u8k4.stackpathcdn.com/wp-content/uploads/2021/09/information_red.png V letu 2020 je bilo na globalni ravni ubitih vsaj 331 okoljskih aktivistov, ker so nasprotovali projektom, škodljivim za okolje.

https://a9g3u8k4.stackpathcdn.com/wp-content/uploads/2021/09/information_red.png V tekstilni industriji dela na svetovni ravni med 40 in 60 milijonov ljudi, od katerih je kar 80 % žensk. Izpostavljene so nevarnim delovnim pogojem (več tisoč ljudi je podleglo samo zaradi požarov in porušenja stavb) ter diskriminaciji.

Odprto pismo slovenskim odločevalcem: https://focus.si/podjetja-morajo-prevzeti-odgovornost-do-ljudi-in-planeta-drzave-pa-to-zagotoviti/

EU-Mercosur – prostotrgovinski sporazum, škodljiv za okolje in ljudi: https://focus.si/eu-mercosur-prostotrgovinski-sporazum-skodljiv-za-okolje-in-ljudi/

Poročilo Evropskega parlamenta: https://focus.si/korak-blize-k-zakonodaji-o-skrbnosti-in-odgovornosti-podjetij-vzdolz-celotne-dobavne-verige/

Zakonodaja evropskih držav: https://focus.si/dolzna-skrbnost-na-podrocju-okolja-in-clovekovih-pravic-v-evropi/