Novo poročilo poziva države EU, naj izboljšajo svoje energetske in podnebne načrte do leta 2030

Bruselj/Ljubljana, 28. 11. 2019 – Do konca leta bodo morale države EU predložiti svoje končne nacionalne energetske in podnebne načrte ter v njih predstaviti, kako bodo prispevale k podnebnim in energetskim ciljem EU do leta 2030. Novo, danes objavljeno poročilo prikazuje, kakšen napredek je bil dosežen, odkar je Evropska komisija objavila svoja priporočila glede osnutkov energetskih in podnebnih načrtov vsake izmed držav članic EU. Kljub določenim izboljšavam morajo države v prihajajočih mesecih okrepiti svoja prizadevanja, da bodo uresničile vsaj cilje EU za leto 2030, kaj šele cilje Pariškega sporazuma. To velja tudi za Slovenijo, ki jo čaka še kar nekaj dela.

Poročilo z naslovom »Čas se izteka: Vpogled v dosedanji napredek držav članic na področju izboljšav njihovih osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov«, ki ga je danes objavila organizacija Climate Action Network (CAN) Europe, prikazuje napredek, ki so ga do sedaj naredile države članice EU pri izboljševanju svojih osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov. Pri tem je upoštevano tudi, v kakšnem obsegu so države upoštevale priporočila Evropske komisije, izdana junija letos, in ali načrtujejo ta priporočila tudi preseči.

Odkar so bili predloženi prvi osnutki nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, se je okrepila podpora za povečanje podnebnih ciljev EU do leta 2030. Evropski parlament, nova predsednica Evropske komisije in vse več držav članic pozivajo k zaostritvi cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov s 40 na 55 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Tako na primer Danska, ki se je letos zavezala k obsežnejšemu, 70‑odstotnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov do leta 2030, trenutno nadgrajuje svoj osnutek energetskih in podnebnih načrtov v skladu s tem ambicioznejšim ciljem. To kaže, da so energetski in podnebni načrti orodje, s katerim je mogoče preseči trenutne cilje EU.

Kar zadeva nacionalne prispevke na področju obnovljivih virov in energetske učinkovitosti, je bilo storjenega nekaj napredka, vendar pa je do sedaj le nekaj držav članic izrazilo konkretne namere glede povečanja svojih prispevkov, zlasti glede preseganja minimalnih zahtev. Grčija je na primer edina država do sedaj, ki je po izdaji priporočil Evropske komisije objavila, da načrtuje povečati delež obnovljivih virov energije v obsegu, ki je večji od priporočenega. Ker še naprej obstaja tveganje, da energetski cilji EU za leto 2030, zlasti na področju energetske učinkovitosti, ne bodo uresničeni, morajo vse države EU takoj pospešiti svoja prizadevanja ter zagotoviti, da bodo skupaj ne samo uresničile, temveč tudi presegle trenutne cilje.

Taj Zavodnik, Focus, društvo za sonaraven razvoj: “Tudi od Slovenije se pričakujejo ambicioznejši cilji. Ti so potrebni že za dosego skupnih evropskih ciljev, za dosego zavez iz pariškega sporazuma pa bo potrebno drastično zvišanje ciljev, ki presega priporočila Evropske komisije. Pozitivno je, da je Slovenija v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu pokazala, da lahko z dodatnimi ukrepi dosežemo večje zmanjšanje emisij, a zdaj je to potrebno prevesti v povišane cilje. Najmanj kar je potrebno storiti, je povečati cilj za delež obnovljivih virov energije, zastaviti ambicioznejšo časovnico opuščanja premoga in pripraviti podroben načrt opuščanja subvencij fosilnim gorivom.’’

Na področju fosilnih goriv so se skupini držav EU, ki so se zavezale k postopni opustitvi uporabe premoga v energetskem sektorju, pridružile tri nove članice: Grčija, Madžarska in Slovaška. To pomeni, da se bo večina premoga v EU do leta 2030 porabila v petih državah članicah, če te ne bodo izboljšale svojih energetskih in podnebnih načrtov: v Bolgariji, Nemčiji, Romuniji, na Češkem in na Poljskem.

Evropska komisija poleg tega priporoča, da države članice bolje naslovijo problem subvencij za fosilna goriva in sprejmejo ukrepe za njihovo postopno ukinitev v končnih podnebnih načrtih. Kljub natančnejšim podatkom o subvencijah države še vedno nimajo celovitih načrtov o tem, kako jih do leta 2030 odpraviti. Premik finančnih tokov od fosilnih goriv proti čisti energiji bi morala biti ena izmed najvišjih prioritet vseh držav članic pri pripravi končnih verzij podnebnih in energetskih načrtov.

Energetski ministri EU bodo o trenutnem stanju osnutkov energetskih in podnebnih načrtov razpravljali 4. decembra. Tako imajo države članice EU možnost, da se zavežejo k ambicioznejšim ukrepom in jih prenesejo v svoje končne načrte, ki jih morajo predložiti do konca leta.

Celotno poročilo: Čas se izteka: Vpogled v dosedanji napredek držav članic na področju izboljšav njihovih osnutkov nacionalnih energetskih  in podnebnih načrtov

Kontakt:

Taj Zavodnik, Focus, društvo za sonaraven razvoj, [email protected] , 01/515 40 80

Opombe za urednike:

  1. Poročilo zajema 22 držav članic EU. Zadnji poseg v besedilo je bil 15. novembra, zato kasnejše spremembe niso upoštevane.
  2. Cilj nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, ki jih zahteva lani sprejeta Uredba o upravljanju energetske unije, je zagotoviti, da bodo države članice EU skupinsko dosegle podnebne in energetske cilje EU za leto 2030. Osnutke načrtov je bilo potrebno pripraviti do konca leta 2018. Evropska komisija je svoja priporočila za izboljšanje energetskih in podnebnih načrtov objavila 18. junija. Končne verzije nacionalnih načrtov je potrebno pripraviti do konca leta.

Poročilo je nastalo v okviru projekta LIFE UNIFY: Bringing the EU together on climate action (LIFE18 GIC/BE/001190 LIFE UNIFY). Besedilo ne izraža nujno pogledov Evropske komisije.