NVO pozivamo državo, da nemudoma podpre ukrep zoper izogibanje davkom

/Sporočilo za javnost/

Ljubljana, 26.11.2019Nevladne organizacije[1] pred razpravo Sveta za konkurenčnost, ki bo potekala 28. novembra, pozivajo predstavnike Republike Slovenije, da nemudoma podprejo sprejem obveznosti javnega poročanja po posameznih državah[2] za velika multinacionalna podjetja, ki bi pripomogel k večji transparentnosti poslovanja podjetij ter v boju zoper izogibanje plačilu davkov.

Globalno gledano izogibanje davkom od dobička države vsako leto stane 500 milijard ameriških dolarjev, medtem ko je v EU letna izguba na račun prenašanja dobičkov v druge države s strani multinacionalk konzervativno ocenjena na 50-70 milijard EUR.[3] Samo Slovenija po nekaterih ocenah izgubi vsako leto 6 % prihodkov z naslova davka na dobiček na račun prenesenih dobičkov multinacionalk[4] v znane davčne oaze.

»To so sredstva, ki bi jih lahko namenili za zagotavljanje javnih storitev in s tem za dvig življenjskega standarda pri nas in po svetu,« pravi Maruša Babnik, strokovna sodelavka na Ekvilib Inštitutu, in dodaja: »Ta mesec je minilo pet let od afere Luxleaks, ki je razkrila obsežno izogibanje davkom s strani multinacionalk, in več kot tri leta, odkar je Evropska komisija prvič predstavila predlog za javno poročanje po državah kot odziv na vse številčnejše davčne škandale. Tovrstno poročanje bi javnosti razkrilo, v katerih državah multinacionalke poslujejo ter koliko davkov tam dejansko plačujejo. Nevladne organizacije izražamo globoko zaskrbljenost, da pogajanja na ravni EU v tem času niso prinesla nobenega napredka in obžalujemo vlogo Slovenije skupaj z nekaterimi drugimi državami v tem zastoju.«

Kljub temu, da je leta 2016 Evropska unija sprejela ukrep, s katerim multinacionalke poročajo po posameznih državah davčnim upravam, davčni škandali demonstrirajo, da velike multinacionalke še naprej prikrivajo, kje poslujejo in koliko davkov plačujejo. Po drugi strani bi javno poročanje učinkovitejše naslovilo problem tajnosti, ki obkroža dejavnosti multinacionalk, in tako oblikovalcem politik, državljanom, delavcem, novinarjem, delničarjem, vlagateljem ter davčnim oblastem[5] v EU in v drugih državah sveta, vključno z državami v razvoju, zagotovilo vpogled v te informacije. Med drugim bi tovrstni javni podatki omogočili oblikovalcem politik in zakonov identifikacijo obstoječih lukenj v mednarodnem davčnem sistemu in bolj informirano pripravo predpisov za zaščito nacionalnih davčnih osnov.

V času, ko potekajo pogajanja na ravni EU, so poslovne in investicijske skupnosti potrebo po uvedbi javnega poročanja po državah že podprle. Mnoga velika podjetja, na primer Vodafone, te informacije že prostovoljno objavljajo.[6] Letos je bil v okviru Global Reporting Initiative tako dogovorjen tudi nov standard, ki uvaja javno poročanje po posameznih državah za vsa podjetja, zavezana poročanju.[7]

Medtem, ko Evropski parlament poziva k napredku na tem področju, je Svet EU doslej odlašal s tristranskimi pogajanji z Evropsko komisijo in parlamentom o tem, kako bodo videti končna pravila EU. Nekatere države, vključno s Slovenijo, se trudijo spremeniti pravno podlago za sprejem predloga, da gre za davčni predlog, kar bi pomenilo, da bi za sprejem potrebovali soglasje vseh držav. Tovrstna prizadevanja niso v skladu z že obstoječo, in s strani Sveta držav članic EU podprto, ureditvijo za javno poročanje po posameznih državah za finančni sektor[8] in s podobnimi zahtevami za poročanje podjetij za ekstraktivne in gozdarske sektorje.[9] Raziskava iz leta 2018 je pokazala, da so obstoječe EU zahteve po javnem poročanju po posameznih državah za banke že onemogočile preusmerjanje dobičkov v države z nižjimi davki.[10]

»Javno poročanje po državah že obstaja za določene sektorje, kjer se je izkazalo za učinkovito orodje za preprečevanje prenašanja dobička v davčne oaze. Čas je, da ga razširimo na vse sektorje,« dodaja Maruša Babnik. »Tovrstni zastoji pošiljajo zelo slab signal državljanom o obstoju politične volje za boj proti izogibanju davkom, ki bi presegala zgolj deklaracije. Zato pozivamo Vlado Republike Slovenije, da nemudoma podpre sprejetje konkretnih ukrepov za reševanje netrajnostnih davčnih praks

– KONEC –

Kontakt: Maruša Babnik, Ekvilib Inštitut – [email protected] – tel: 040 391 178


[1] Podpisniki_ce prihajajo iz organizacij Ekvilib Inštitut, Forum za enakopraven razvoj, SLOGA – platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, EnaBanda, Transparency International Slovenia, Focus, društvo za sonaraven razvoj ter Zavod Global – Zavod za globalno učenje in razvoj projektov. Pismo ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo je v celoti objavljeno tukaj.

[2] angl. country by country reporting (CBCR)

[3] Globalno gledano davčno izogibanje davkom od dohodkov pravnih oseb države vsako leto stane 500 milijard ameriških dolarjev, medtem ko je v EU letna izguba na račun prenašanja dobičkov s strani multinacionalk, konzervativno ocenjena na 50-70 milijard EUR. Ocene iz publikacij Cobham, Alex, in Janský, Petr, Global Distribution of Revenue Loss From Tax Avoidance: Re-Estimation And Country Results, WIDER Working Paper 2017/55 Helsinki: UNU-WIDER, 2017, dosegljive na https://www.wider.unu.edu/sites/default/files/wp2017-55.pdf in Raziskovalne službe Evropskega parlamenta, Bringing transparency, coordination and convergence to corporate tax policies in the European Union. I – Assessment of the magnitude of aggressive corporate tax planning, September 2015, dosegljive na http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2015/558773/EPRS_STU(2015)558773_EN.pdf

[4] Torslov, Wier in Zucman, The Missing Profits of Nations, 2019. Dosegljivo na: https://missingprofits.world/

[5] Javni CBCR lahko podpira prizadevanja davčnih organov v boju proti izogibanju davkom s strani multinacionalk na način, ki ga nejavni CBCR ne more. Prvič, izogibanje davkom s strani multinacionalk pogosto ni nezakonito, zato ga je težko prekiniti s pregonom. Drugič, prizadevanje za ustavitev izogibanja davkom od dohodkov pravnih oseb je pogosto politično in davčni organi so odvisni od podpore oblikovalcev politik, ki jo pogosto katalizira javni interes. Nazadnje, če so informacije strogo zaupne, je zmožnost davčne uprave, da z drugimi strokovnjaki in davčnimi upravami razpravlja o primerih izogibanja davkom, zelo omejena. Javni CBCR bi davčnim upravam omogočil, da izkoristijo javno podporo za zaustavitev izogibanja davkom od dohodkov pravnih oseb, javni pregled informacij s strani novinarjev in civilne družbe pa lahko pomaga ugotoviti primere, v katerih so multinacionalke vključene v vprašljive davčne prakse.

[6] Na primer: letno poročilo družbe Vodafone, ki zajema poročanje po posameznih državah: https://www.vodafone.com/content/index/about/sustainability/operating-responsibly/tax-and-our-contribution-to-economies.html

[7] GRI 207 standard, Global Reporting Initiative. https://www.globalreporting.org/standards/media/2369/item_04_-_final_version_of_gri_207_tax_2019.pdf

[8] Direktiva 2013/36/EU o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij (CRD IV).

[9] Direktiva 2013/34/EU o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij (Računovodska direktiva).

[10] Overesch, Michael in Wolff, Hubertus, Financial Transparency to the Rescue: Effects of Country-by-Country Reporting in the EU Banking Sector on Tax Avoidance, 2018. Dosegljivo na SSRN: https://ssrn.com/abstract=3075784 or http://dx.doi.org/10.2139/ssrn.3075784