Ljubljana/Maribor – 21. marec je mednarodni dan gozdov. Letošnjega bodo v okoljski organizaciji Focus obeležili nekaj dni kasneje, 25. marca, ko bodo skupaj z Mestno občino Maribor organizirali Dan za Stražun, posvečen urbanemu gozdu v Mariboru. To bo prvi v nizu dogodkov, ki bodo del participativnega procesa za pripravo vizije upravljanja Stražuna. Na ta dan bo v Stražunu potekala čistilna akcija, hkrati pa bodo vsi občani in občanke imeli možnost sodelovati na posvetu, kjer bodo lahko predstavili svoja mnenja in predloge za prihodnost Stražuna. 

Gozdovi nam omogočajo življenje. Pokrivajo skoraj tretjino kopenske površine in so dom več kot 80 % kopenskih vrst živali in rastlin. Čistijo vodo in zrak, proizvajajo kisik in so vir hrane ter zdravil. Ohranjajo prst pred vplivi vetrne in vodne erozije ter jo ščitijo pred pregrevanjem. Regulirajo temperaturo zraka in padavinski režim, ki nima vpliva samo na mikroklimo in lokalno vremensko dogajanje, temveč vpliva tudi na podnebje celotne regije.

Gozdovi predstavljajo eno najboljših zaščit pred segrevanjem planeta. Iz ozračja vsrkajo približno tretjino ogljikovega dioksida, ki ga letno ustvarimo s proizvodnjo energije, hrane, v industriji in pri transportu. 

Nina Tome, strokovna sodelavka pri Focusu izpostavlja: “Zmanjševanje stopnje deforestacije in degradacije gozdov ter na drugi strani trajnostno upravljanje in povečevanje gozdnih površin, predvsem pa ohranjane primarnih gozdov, je zato ena izmed ključnih rešitev za podnebne spremembe in bistvena za kvaliteto bivanja ljudi na Zemlji.”

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2012 razglasila 21. marec za mednarodni dan gozdov. Na ta dan še posebej obeležimo njihovo pomembno vlogo in ozaveščamo o pomenu vseh vrst gozdov. 

Posebno vlogo imajo mestni gozdovi, saj so ključna zelena infrastruktura za bivanje v urbanih okoljih. Mestni gozdovi izboljšujejo kakovost zraka, saj zmanjšujejo raven ogljikovega dioksida v ozračju in absorbirajo onesnaževala. Zmanjšajo hrup. Pozitivno vplivajo na mesta in zlasti na njihovo prebivalstvo. Prispevajo k telesnemu in duševnemu zdravju ljudi, saj ustvarjajo prostor za rekreacijo in sprostitev, s čimer blažijo stres. V mestih blažijo učinek toplotnega otoka, zmanjšujejo temperaturo zraka (tudi do 8 stopinj) in zagotavljajo senco. 

“V času vse večjega števila vročinskih valov bodo mestni gozdovi še pridobili na vrednosti, sklenjen gozd ima namreč vpliv na mikroklimo v mestu. Da pa bi mestni gozdovi ohranili naštete funkcije, morajo občine tovrstne gozdove zaščititi in na njihovem območju vzpostaviti dobro upravljanje,” dodaja Nina Tome.

Strokovni sodelavec Focusa Boštjan Remic izpostavlja skupnostni vidik urbanih gozdov: “Dan za Stražun je namenjen vzpostavitvi participativnega procesa, s katerim želimo skupaj z različnimi akterji, predvsem lokalnim prebivalstvom, pripraviti vizijo trajnostnega upravljanja s Stražunom. Mestni gozd je pravzaprav skupno bogastvo občank in občanov. Kljub temu, da ima Stražun fragmentirano lastništvo in da se interesi kompleksno prepletajo, je njegova bistvena vloga tista, ki jo ima za mesto kot tako. Z dobrim upravljanjem, z vključevanjem občank in občanov v soupravljanje z gozdom ter s konkretnimi ukrepi lokalne samouprave se lahko Stražun sonaravno razvija in ostane zeleni bister tudi za zanamce.” 

Dan za Stražun poteka v sklopu programa podpore Mestni občini Maribor, ki ga Focus izvaja v sklopu projekta LIFE IP CARE4CLIMATE. Cilj procesa je oblikovati vizijo sonaravnega razvoja Stražuna, da bo le-ta ohranil funkcije gozda in čim bolje služil občankam in občanom.

Posvet se bo odvil v gozdu, na štirih posebej vzpostavljenih točkah, kjer bodo tudi zbirna mesta za odpadke iz čistilne akcije. Na vsaki točki bo potekal moderiran pogovor, kjer bodo občanke in občani lahko podali svoja mnenja, kritike, predloge in ideje za Stražun. Kaj pogrešajo, kaj jim gozd prinaša in zakaj je Stražun za njih pomemben, kako bi uredili prometno situacijo?

“Mestni gozd Stražun je pester gozdni otok sredi betonskega okolja, ki je zaradi podnebnih sprememb ranljiv, a ima v času globalnega segrevanja še toliko večji potencial za lokalno prebivalstvo. S pravo vizijo in dobrim upravljanjem je lahko tudi Stražun pomembno zeleno zavetje vseh občanov in občank, od najmlajših do starejših,” zaključuje Boštjan Remic.