Obravnava podnebno-energetskega paketa in drugih tem na Svetu za okolje

Minister Janez Podobnik
Ministrstvo za okolje in prostor
Dunajska 48, 1000 Ljubljana

v vednost:
– mag. Radovan Tavzes, generalni direktor Direktorata za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor,
– mag. Darka Tea Glažar, vodja Sektorja za evropske zadeve, Ministrstvo za okollje in prostor,
– mag. Hinko Šolinc, vodja sektorja za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, Ministrstvo za okolje in prostor,
– mag. Simona Novak, Kabinet predsednika Vlade RS
– mag. Matej Gasperič, vodja operativne skupine za energetsko-podnebni paket, Sektor za okoljske politike
– mag. Nives Nared, nosilka dosjeja revizija EU sheme trgovanja z emisijami, Sektor za okoljske politike
– mag. Robert Jerončič, nosilec dosjeja za znižanje emisij CO2 iz lažjih tovornih vozil, Ministrstvo za promet
– Jasmina Karba, Sektor za preprečevanje onesnaževanja okolja
– Janja Gregorin, Pravnosistemski sektor
– mediji

Ljubljana, 26. februar 2008

Zadeva: Svet za okolje, 3. marec 2008

Spoštovani minister Podobnik,

Svet za okolje bo 3. marca razpravljal o predlaganem podnebno – energetskem paketu ter o smernici CO2 in vozilih. Focus društvo za sonaraven razvoj (1) vas poziva, da v razpravi izrabite možnost, ki jo imate kot predsedujoči Svetu, za izboljšanje omenjenih zakonodajnih predlogov, da bodo le-ti v resnici prispevali k doseganju evropskih podnebnih ciljev. Pomanjkljivosti in predloge izboljšav predstavljamo v nadaljevanju:

Evropski podnebni cilj

Znani cilj Evropske unije je omejiti dvig povprečne temperature pod 2 °C, kar bi preprečilo najhujše posledice podnebnih sprememb. Hkrati je v svojem lanskem poročilu IPCC ugotovil, da bi zmanjšanje emisij razvitih držav v razponu med 25 – 40 % povzročilo dvig temperature med 2 in 2,4 °C. Če želi Evropa torej pokazati, da si resnično želi bojevati proti podnebnim spremebam (in zagotoviti doseganje svojih lastnih ciljev), mora enostranski cilj zmanjšanja emisij za 20 % do leta 2020 nadomestiti z vsaj 30 % zmanjšanjem znotraj EU. Le takšen cilj z razumno verjetnostjo zagotavla dosego cilja 2 °C, medtem ko je nižji znanstveno popolnoma nezadosten. Cilj – 20 % je nezadosten tudi v luči na Baliju sprejetega dogovora, da bodo razvite države svoje emisije do leta 2020 zmanjšale med 25 in 40 %.

Pozivamo vas torej, da se v razpravi o ambicioznosti predlaganega podnebno – energetskega paketa zavzamete za strožji cilj zmanjšanja emisij EU.

Delitev napora za zmanjšanje emisij med državami članicami EU

Kot je navedeno že zgoraj, v Focusu od EU pričakujemo, da si bo zadala ustreznejši 30 % cilj zmanjšanja emisij do leta 2020. Dodatne pripombe na predlog delitve naporov med državami članicami so naslednje:

a) Trenutni predlog pri delitvi obveznosti postavlja omejitev za največje možno zmanjšanje emisij v državah članicah. Menimo, da mora vsaka država članica emisije zmanjšati toliko, da primerno prispeva k splošnemu cilju EU za 30 % zmanjšanje, kar lahko v določenih primerih pomeni tudi večji obseg zmanjšanja emisij. Razen tega takšen predlog državam članicam omejuje možnost, da se odločijo za bolj ambiciozne domače cilje. Pozivamo vas, da zato odstranite omejitev za največje možno zmanjšanje emisij.

b) Predlog državam članicam omogoča doseganje cilja zmanjšanja emisij z uporabo kreditov iz zunanjih projektov in možnost trgovanja z neuporabljenimi kvotami iz teh projektov med državami članicami. Pozivamo vas, da se zavzemate za odstranitev omenjenih predlogov iz dokumeta. Cilj 30 % zmanjšanaja emisij mora biti dosežen znotraj EU, saj bo le tako možno doseči cilj 2 °C. Uporaba zunanjih kreditv je lahko doveljena samo za doseganje zmanjšanj emisij nad 30 % domačim znižanjem, vendar morajo biti za te kredite predpisani tudi strogi kriteriji kakovosti in trajnostnosti.

c) Da bi zagotovili linearno doseganje končnega cilja zmanjšanja emisij, je potrebno vzpostaviti zavezujoč in strog mehanizem za izvajanje, ki bo skrbel za letne prispevke h končnemu cilju. Letno poročanje mora biti zagotovljeno na visoki politični ravni in sicer mora komisija poročati Svetu in parlamentu. Komisija mora imeti na voljo tudi možnost izrekanja najtrožjih ukrepov v primeru nedoseganja ciljev s strani držav članic, kar bo le-te prisililo k resničnemu doseganju ciljev.

Evropska shema trgovanja z emisijami

Focus pozdravlja omejitev količine kuponov na ravni EU, bistvena izboljšava je tudi poenotenje pravil za razdelitev kuponov na ravni EU, vendar je tudi tukaj potrebna prilagoditev predloga, da bo ta prispeval k celotnemu zmanjšanju emisij znotraj EU za 30 % do leta 2020.

Predlog predvideva, da se bo del kuponov prodajal preko avkcije, kar je pozitiven napredek v preoblikovanju sheme. V Focusu kljub pozitivnemu napredku menimo, da je potrebno zagotoviti, da so vsi kuponi podjetjem prodani, namesto razdeljeni zastonj. V Focusu se zavzemamo za 100 % avkcioniranje, saj lahko le tako preprečimo možnost ustvarjanja nezasluženih velikih dobičkov podjetij in bolj dosledno izvajanje načela ‘onesnaževalec plača’. Zagotoviti je potrebno tudi, da bodo sredstva zbrana z avkcijo namenjena projektom omejevanja podnebnih sprememb.

Smernica o obnovljivih virih energije

Veseli nas, da je cilj 20 % obnovljivih virov v končni rabi energije preveden v zakonodajo in še posebej, da je večji poudarek namenjen tudi rabi obnovljivih virov za namene ogrevanja in hlajenja. Izpolnitev tega cilja bo prispevala k zaščiti podnebja in zmanjšanju energetske odvisnosti EU od uvoza in hkrati spodbudila tehnološki razvoj in inovacije v EU. Vendar predlog smernice vsebuje tudi pomankljivosti, ki lahko negativno vplivajo na doseganje tega cilja, ter cilj, katerega izpolnitev lahko prinese veliko okoljsko in družbeno škodo:

a) Za zagotovitev resničnega doseganja končnega 20 % cilja do leta 2020 je pomembno, da smernica opredeli tudi obvezujoče vmesne cilje in sankcije za njihovo nedoseganje. Le pravno zavezujoči vmesni cilji bodo zagotovili pravočasen zagon razvoja tehnologij za izkoriščanje obnovljivh virov po vsej Evropi. Pretekle izkušnje nam kažejo, da sama postavitev srednjeročnih ciljev ne zagotavlja njihove uresničitve.

b) Predlog nove smernice vsebuje tudi cilj 10 % deleža biogoriv v transportu do leta 2020. Proizvodnja in raba biogoriv v transportu ima lahko škodljive okoljske in družbene posledice – negativni vplivi na biodiverziteto, posledice zaradi sprememb v rabi tal, dvig cen hrane itn. Zaradi možnosti bolj učinkovite rabe biogoriv v drugih sektorjih (proizvodnja električne energije ter sektor ogrevanja) in resnih trajnostnih pomislekov, vas v Focusu pozivamo, da se zavzamete za opustitev tega cilja.

c) V Focusu verjamemo, da so trajnostni kriteriji, ki jih predlaga Evropska komisija za biogoriva, nezadostni. Pozivamo vas, da se zavzamete za uveljavitev standardov, ki bodo vodili k učinkovitemu zmanjšanju izpustov za najmanj 60% v primerjavi z konvencionalnimi gorivi ter za večje upoštevanje okoljskih in družbenih vplivov rabe biogoriv. Potrebna je tudi poostritev postopkov izvajanja standardov, pri čemer bi morale imeti države, ki si želijo uvesti še strožje standarde, možnost, da to storijo. Prav tako vas pozivamo, da se zavzamete za to, da se razprava o trajnosnih standardih za biogoriva prenese na okoljsko področje (razprava na okoljskem svetu) ter jo postavite v okvir smernice o kakovosti goriv.

CO2 in vozila

Na Svetu boste opravili tudi politično razpravo o predlogu smernice CO2 in vozila. Focus pozdravlja zakonodajni predlog Evropske komisije o emisijah CO2 iz vozil, predstavljen decembra 2007. Urejanje učinkovitosti vozil in standardov emisij CO2 je najbolj učinkovit politični ukrep, ki ga lahko sprejme EU za hkratno naslavljanje podnebnih sprememb, zmanjšanje energetske uvozne odvisnosti EU in spodbujanje investicij v nizko ogljične avtomobilske tehnologije v Evropi in drugod. Vendar je predlog šele prvi korak, ki ga je potrebno na pomembnih področjih bistveno izboljšati.

a) V Focusu verjamemo, da Evropska komisija v predlogu ni upoštevala navodil Sveta EU iz leta 2007, ko je le-ta komisijo povabil, da predlaga povprečne emisije toplogrednih plinov za cestna vozila do leta 2020. Pomanjkanje teh ciljev v predlogu je vidna pomanjkljivost, ki jo je potrebno odpraviti. Pozivamo vas, da se zavzemate za sprejetje ciljev 80 g/km do leta 2020 in 60 g/km do leta 2025.

b) Prav tako se ne strinjamo s predlogom komisije, ki CO2 standarde vozil veže na težo (maso) le-teh. Na teži temelječ sistem je okoljsko in varnostno kontraproduktiven, saj odpravlja velik del spodbude za proizvodnjo lažjih vozil. Prav tako ta predlog ‘kaznuje’ proizvajalce, ki proizvajajo lažja vozila, s strožjimi standardi. Predlog ogroža tudi stroškovno učinkovitost, saj sili proizvajalce k iskanju dodatnih ukrepov, ki bi zagotovili doseganje ciljev. Focus podpira uvedbo sistema, ki bo temeljil na odtisu (footprint) vozil. Takšen sistem bi nudil mnogo večjo spodbudo za doseganje okoljskih ciljev na stroškovno učinkovit način, ki hkrati nagrajuje tudi zmanjševanje teže vozil.

c) Za doseganje okoljskih ciljev predloga je bistvenega pomena tudi mehanizem za spremljanje izvajanja. Kazni za nedoseganje ciljev morajo biti visoke. Kot je pokazala raziskava Evropske komisije, je za zagotavljanje doseganja ciljev primerna raven kazni 150 evrov na presežen gram CO2 na vozilo. Focus vas poziva, da se zavzamete za polno uveljavitev takšne kazni od leta 2012 naprej.

Učinkovita raba energije

Pozivamo vas, da v razpravi o ambicioznosti predlaganega podnebno – energetskega paketa izpostavite pomembnost učinkovite rabe energije za doseganje podnebnih ciljev EU. Ukrepi učinkovite rabe energije so najenostavnejši in najcenejši način za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in za zmanjšanje energetske uvozne odvisnosti EU, zato bi moral cilj 20 % povečanja energetske učinkovitosti do leta 2020 postati obvezen cilj EU.

S sprejetjem pravilnih odločitev na prihajajočem Svetu za okolje lahko pomembno prispevate k boju EU proti podnebnim spremembam in hkrati utrdite vodilno vlogo EU v mednarodnih podnebnih pogajanjih. Upamo, da boste to možnost izkoristili.

S spoštovanjem,

Lidija Živčič

(1) Focus društvo za sonaraven razvoj je okoljska nevladna organizacija, ki že več kot pet let deluje na področju podnebja, energije in prometa. Naše aktivnosti zajemajo tudi aktivno vključevanje v oblikovanje politik, tako na nacionalni kot na evropski ter mednarodni ravni.