Zemeljski plin v prometu

[Odprto pismo] NE novi infrastrukturi za zemeljski plin v prometu!

Ljubljana/Bruselj, 25. Maj 2022 – Nevladne organizacije smo danes Evropskemu parlamentu in državam članicam poslale odprto pismo, v katerem smo odločevalce pozvali, naj zavrnejo ustvarjanje dodatnega povpraševanja po plinu v prometu. To je sledilo po uvedbi sprememb predloga Evropske komisije za Uredbo o infrastrukturi za alternativna goriva (AFIR), da bi v okviru revizije zakonodaje vključili dodatne polnilnice za zemeljski plin. Zagovorniki zemeljskega plina v prometu so okrepili svoje pozive k poglobitvi naše odvisnosti od uvoza fosilnega plina in spodbujanju plina kot „čiste“ rešitve za cestni promet.

Podpisniki pisma menimo, da je ruska invazija na Ukrajino pokazala, da naša nadaljnja odvisnost od uvoza fosilnih goriv ni le grožnja podnebju, temveč ogroža tudi zanesljivost oskrbe z energenti, kar nas postavlja v ranljiv položaj z vidika energetske varnosti.

Evropska komisija pričakuje, da se bo število tovornjakov, ki jih poganja zemeljski plin do leta 2030 povečalo na 510.000. To bi povzročilo porabo 18,5 milijonov ton plina vsako leto. Če se ti načrti uresničijo, bi do leta 2030 sektor cestnega prometa in ladijskega prometa porabil 26 % vsega plina, ki smo ga iz Rusije uvozili v letu 2021.

Zemeljski plin je fosilno gorivo in uhajanje metana med njegovim pridobivanjem, transportom in rabo ima močan učinek na segrevanje ozračja. Surovin za biometan, ki se prikazuje kot rešitev za te pomanjkljivosti, je premalo, da bi zadostile sektorjem, ki že danes porabijo velike količine zemeljskega plina.  Zato je še toliko težje razumeti spodbujanje zemeljskega plina v prometu v času, ko bo potrebno začeti z njegovim opuščanjem v sektorjih, kot sta proizvodnja električne energije in ogrevanje.

Zmanjšanje naše odvisnosti od vseh fosilnih goriv je zahtevna naloga, vendar v cestnem tovornem prometu obstajajo rešitve – električni tovornjaki. S povečanjem rabe zemeljskega plina v prometu bo naloga še težja, saj uvajamo zemeljski plin v načine prevoza, ki se lahko elektrificirajo, hkrati pa poslabšamo evropsko energetsko varnost in ogrozimo doseganje podnebnih ciljev. Nedvomuna sporočila o tem, da so električni tovornjaki najučinkovitejša tehnologija za razogljičenje tovornega cestnega prometa prihajajo tudi s strani proizvajalcev vozil, kot je Traton Group, hčerinsko podjetje koncerna Volkswagen in eden največjih svetovnih proizvajalcev tovornih vozil.

V Focusu smo na veliko zastopanost zemeljskega plina v načrtih za razogljičenje prometa v Sloveniji že opozarjali. Slovenski Akcijski program za alternativna goriva v prometu predvideva do leta 2030 9.552 vozil na stisnjen zemeljski plin (od tega 355 težkih komercialnih vozil in 1.154 avtobusov) ter 4.337 težkih komercialnih vozil na utekočinjen zemeljski plin. [i]

Tudi zaradi prevelikega zanašanja na zemeljski plin je bila Slovenija v poročilu mreže Transport & Environment, katere članica je tudi organizacija Focus, od vseh držav EU ocenjena s 13. mestom, glede na cilje, ki jih je Slovenija na področju prometa vključila v Nacionalni energetsko podnebni načrt.

 

Več informacij:

Katjuša Šavc, [email protected]

[i] Vir: Poročilo o izvajanju Akcijskega programa za alternativna goriva v prometu v letu 2021.