V projektu, ki ga je podprla koalicija tehnoloških inovatorjev in okoljskih nevladnih organizacij, ugotavljajo, da bi v primeru uporabe vseh trajnostnih odpadkov iz kmetij, gozdov, gospodinjstev in industrije za transportna goriva, ti lahko nadomestili 37 milijonov ton nafte letno do 2030. Povedano drugače, tehnični potencial trajnostnih odpadkov je enak 16 % potreb po gorivih v cestnem prometu v letu 2030.
“Četudi upoštevamo posredne izpuste, predstavljajo alternativna goriva iz odpadkov in ostankov resnične in znatne prihranke ogljika,” pravi Chris Malins, vodja analiz Mednarodnega sveta za čist transport. “Viri so na voljo, tehnologija obstaja – edini izziv za Evropo je sprememba političnega okvirja, da bi omogočili hitre investicije.”
Če bi se industrija usmerila v ta največji tehnični potencial, bi lahko ustvarila do 300.000 neposrednih delovnih mest po vsej Evropi v gradbeništvu ter predelovalnicah in zbiralnicah odpadkov do leta 2030 (podatek ne vključuje posrednih učinkov na zaposlovanje). Zagotovila bi lahko tudi alternativo upadanju rezerv fosilnih goriv in bistveno zmanjšala delež evropskih emisij iz prometa, ki bodo do leta 2030 postale drugi največji vir emisij CO2.
David Turley , raziskovalec NNFCC, ki je vodil ekonomsko analizo, je dejal: "Z analizo smo pokazali, da bi napredna biogoriva iz kmetijskih ostankov in gozdnih surovin za širšo uporabo potrebovala le skromno dodatno spodbudo za spodbujanje proizvodnje po cenah, primerljivih s tistimi, ki veljajo za sedanja biogoriva iz poljščin«.
"Ta študija kaže, da lahko biogoriva, proizvedena iz odpadkov, s pomočjo jasnih ukrepov varstva okolja, doprinesejo k dejanskim prihrankom CO2 in zmanjšajo evropsko odvisnost od vedno bolj umazane nafte. Toda če želimo sprostiti celoten potencial te inovacije, Evropa potrebuje ambiciozne cilje za zmanjšanje izpustov CO2 za motorna goriva do leta 2030 in revizijo svoje politike o biogorivih pred 2020. Ravno politika je tista, ki jo je potrebno pri biogorivih izboljšati,” pravi Marjeta Benčina iz društva Focus.
Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj pa dodaja: »Slovenija bi si morala na ravni EU in doma še posebej prizadevati za takšne cilje, saj je tudi v njenem interesu, da bi čim bolje izkoristili velik domači potencial pri odpadkih.«
V vsakem primeru pa drži, da negotovost politik EU, predvsem glede razogljičenja goriv v prometu, preprečuje, da bi te inovacije dosegle poln potencial.
– KONEC –
Za več informacij:
Pete Harrison, Deputy Director, Transport Programme
European Climate Foundation
+32 478 340051
Marjeta Benčina, program Mobilnost
Focus, društvo za sonaraven razvoj
059 071 327
Anamarija Slabe, direktorica
Inštitut za trajnostni razvoj
01 4397 465
