»Nekatere države še vedno nimajo nobenega namena preprečiti nevarnih podnebnih sprememb,« je dvotedenska podnebna pogajanja komentirala neposredno iz Bonna Barbara Kvac, vodja programskega sklopa Podnebje v Focus društvu za sonaraven razvoj. »Še posebej izstopata Japonska in Kanada, ki sta jasno pokazali, da si ne želita podnebnega dogovora. Čeprav EU v pogajanjih ne igra tako izrazito negativne vloge, kljub temu ni pokazala napredka v smeri pravične rešitve,« je še dodala.
Nekatere razvite države so si že zastavile svoje cilje zmanjšanja emisij po letu 2012, vendar ti skupaj predstavljajo le skromnih 8 – 15 % zmanjšanj do leta 2020 glede na leto 1990. Za omejitev dviga povprečne globalne temperature pod 2 °C, kar bi preprečilo najhujše posledice podnebnih sprememb, bi morale razvite države svoje emisije zmanjšati za več kot 40 % do leta 2020. Trenutno predstavljeni cilji bi vodili k dvigu temperature za 3 °C ali več, kar resno ogroža naš obstoj.
EU bi lahko predstavljala vodilno silo v boju proti podnebnim spremembam, a so ji zaenkrat to preprečili njeni finančni ministri. Ti se niso dogovorili o finančni podpori za ukrepe zmanjševanja emisij in prilagajanja na podnebne spremembe v državah v razvoju in tako pokazali, da je tudi njim vseeno za najbolj ranljive države.
Veliko razočaranje so povzročile tudi ZDA. »Izvolitev Obame je po vsem svetu dvignila upanje, da bodo ZDA končno prevzele odgovornost ter aktivno vlogo pri reševanju podnebne krize. Na žalost so stališča Obamove administracije strašljivo podobna stališčem Busheve administracije,« meni Kvacova.
»Čas za dogovor se izteka, politične volje za dosego pa še vedno ni,« ugotavlja Kvacova. »Elementi za kredibilen globalni podnebni dogovor so zajeti v pogajalskih besedilih, ki so se dopolnjevala tukaj, v Bonnu, potrebna pa je politična volja, da se iz kupa dokumentacije izberejo tisti, ki so potrebni.«
***
Iz Bonna, Barbara Kvac, [email protected], 040 722 149
