Podnebni vrh Združenih narodov v Parizu (COP21) bo gostil več kot 190 vlad z namenom, da se dogovorijo o novem, globalnem podnebnem sporazumu. To je priložnost za vlade, da zasnujejo dogovor, ki bo pospešil pravičen prehod od fosilnih goriv k 100 % obnovljivi energiji, pomagal graditi odporne, zdrave skupnosti in v zadostni meri podprl ranljive države, ki jih posledice podnebnih sprememb že ogrožajo.
Podnebna konferenca bo morala graditi na zavezah oz. t.i. nameravanih nacionalno določenih prispevkih (INDC), ki jih je z namenom ukrepanja za podnebje podalo več kot 140 držav. Ti ukrepi lahko pomagajo upogniti krivuljo predvidenega globalnega segrevanja a sami po sebi ne zadostujejo za dosego mednarodno dogovorjene meje 2 °C, kaj šele 1,5 °C, ki jo zagovarja več kot 100 ranljivih držav.
Zato mora dogovor vsebovati ukrepe za revizijo zavez in njihovo zaostritev v prihodnjih letih. Podpirati mora najbolj revne in najbolj ranljive države pri zasledovanju nefosilne, varne prihodnosti, graditi odpornost na posledice podnebnih sprememb in nasloviti izgube in škode, ki jih le-te povzročajo.
Slovenija v Parizu
V izhodiščih vlade za COP21 lahko preberemo, da Slovenija podpira sprejem ambicioznega, učinkovitega, trajnostnega in pravno zavezujočega dogovora. Slovenija podpira tudi presojo zadostnosti in poštenosti INDC-jev ter načelo skupne, vendar različne odgovornosti in individualne sposobnosti pri določanju ciljev zmanjšanja emisij.
Žal si hkrati prizadeva tudi za upoštevanje ponorov ogljika pri doseganju ciljev zmanjšanja emisij (kar pomeni manj potrebnega napora v drugih sektorjih) in posebne odpustke pri ciljih zmanjšanja emisij zaradi tranzitnega prometa. Čeprav priznava, da je finančna podpora za podnebno ukrepanje v državah v razvoju ključna za uspešen dogovor v Parizu, glede svojega prispevka za podporo držav v razvoju po letu 2020 nič ne pojasni. Pravi le, da bo v skladu s svojimi možnostmi poskušala prispevati svoj pravičen delež.
Slika: Oxfam International
Ima Slovenija v Parizu kaj za pokazati?
Gibanje za ambiciozen in učinkovit podnebni dogovor še nikoli ni bilo tako močno. Voditelji po vsem svetu se zavzemajo za odpravo rabe fosilnih goriv in prehod na obnovljive vire energije. Različni skladi opuščajo vlaganja v fosilne vire. Letos se je skupina G7 zavezala, da bo izkoreninila fosilna goriva, v največjem svetovnem pokojninskem skladu so se odločili, da ne bodo več vlagali v premog, verske skupnosti na čelu s papežem pa pozivajo k nujnemu podnebnemu ukrepanju na osnovi moralnih vrednot. Hkrati je podpora obnovljivim virom vse večja. Industrija obnovljivih virov je presegla pričakovanja in napovedi, raba obnovljivih virov na svetovni ravni se bliskovito povečuje.
A žal ne v Sloveniji. Kako resno si Slovenija prizadeva ukrepati za preprečitev najhujših podnebnih sprememb, najlažje pokažemo skozi spodnje primere.
Podpora črpanju plina v Petišovcih
Le nekaj dni nazaj je Ministrstvo za okolje in prostor potrdilo prvostopenjsko odločitev Agencije RS za okolje o izdaji okoljevarstvenega dovoljenja za novo napravo za čiščenje zemeljskega plina v Petišovcih Petrola Geoterm – novo plinsko rafinerijo. Ta odločitev predstavlja korak naprej k izvedbi načrta o bistvenem povečanju črpanja zemeljskega plina v Petišovcih, tudi z uporabo sporne metode hidravličnega drobljenja oz. t.i. frackinga.
Zagon nove termoelektrarne na premog v Šoštanju (TEŠ 6)
Letos poleti je začel poskusno obratovati nov blok v Termoelektrarni Šoštanj – TEŠ 6. V TEŠ 6 bomo po načrtih še 40 let oz. do leta 2054 kurili lignit, najbolj umazano fosilno gorivo. Dokončanje projekta TEŠ 6 in zagon elektrarne je bil omogočen s podporo več vlad in Državnega zbora, ki je za projekt odobril državno poroštvo za 440 milijonov EUR posojila Evropske investicijske banke.
Podpora nadaljnemu obratovanju zastarelih blokov 3 in 4 v Termoelektrarni Šoštanj
V razpravah o projektu TEŠ 6 je bilo neštetokrat povedano, da je TEŠ 6 nadomestni blok, ki bo nadomestil dotrajane obstoječe bloke. A kot kaže sta na te obljube pozabila tako TEŠ kot vlada. Vlada z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz velikih kurilnih naprav namreč pripravlja pravno podlago, ki bo omogočila nadaljno obratovanje blokoma 3 in 4 brez prilagoditve novim okoljskim standardom. Za 17.500 ur do leta 2024.
Milijoni za subvencije fosilnim gorivom
Kljub temu, da je postopna opustitev subvencij fosilnim gorivom do leta 2020 kot ukrep zapisana v vladnih dokumentih, se ukrepi v tej smeri še ne izvajajo. Po zadnjih podatkih Mednarodnega denarnega sklada se ocenjuje, da je Slovenija v letu 2013 za subvencije za premog in plin namenila 2,27 % BDP, od tega kar 2,09 % za podporo premogu in 0,18 % za podporo plinu. Poleg tega vladni Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 navaja, da je bilo v letu 2014 po oceni Ministrstva za finance za subvencije tekočim fosilnim gorivom v obliki raznih oprostitev trošarin namenjenih 70,3 milijona EUR.
Prav mogoče pa je tudi, da bo vlada kmalu podlegla pritiskom zagovornikov t.i. CRM mehanizma (mehanizma za zagotavljanje zadostnih proizvodnih kapacitet). Uvedba CRM bi bila nič drugega kot nova subvencija za premog oz. dodatek za TEŠ 6, kot ga odkrito poimenujejo zagovorniki mehanizma.
Izvažanje fosilnih tehnologij kot uradna razvojna pomoč
Ne le, da Slovenija podpira fosilna goriva doma, to počne tudi v okviru uradne razvojne pomoči. V zadnjih letih je kot del uradne razvojne pomoči podprla več projektov s področja premogovništva, trenutno pa je v teku tudi projekt s področja nafte. Center za mednarodno sodelovanje in razvoj, ki je pooblaščena institucija za upravljanje uradne razvojne pomoči, kot del uradne razvojne pomoči podpira projekte slovenskih podjetij v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji in Turčiji, ki bodo prispevali k nadaljnjemu izkoriščanju fosilnih goriv, predvsem premoga, v teh državah.
Ne glede na rezultat podnebne konference v Parizu se bo njen uspeh meril z ukrepi, ki jih bodo po njej države izvajale doma. Glede na nadpovprečno podnebno ranljivost Slovenije bi tudi naša vlada morala takoj preiti od besed k dejanjem. Odprava subvencij za fosilna goriva, čimprejšnje prenehanje kurjenja premoga, podpora prehodu na 100 % obnovljivo energijo so koraki, ki jih pričakujemo tudi v Sloveniji.
Kontakt:
Barbara Kvac
barbara[@]focus.si, 059 071 325
