Poletni kamp Young Friends of Earth Europe (YFoEE) je potekal od 31. julija do 6. avgusta 2017 v okolici mesta Groningen na Nizozemskem. YFoEE je mladinski del globalne mreže organizacij Friends of Earth, namenjen povezovanju mladih, ki jih zanima razumevanje in sodelovanje na področju socialno-okoljskih problematikah širom Evrope. Poletni kamp je bil že sedmi po vrsti in je namenjen izobraževanju, trajnemu povezovanju ter ohranjanju povezav s posamezniki iz različnih organizacij, ki se v svojih državah ukvarjajo s podobno problematiko.
Izobraževalni del YFoEE poletnega kampa 2017 je bil sestavljen iz vsakodnevnih interaktivnih delavnic ter predavanj, ki so bile dopolnjene s celodnevno ekskurzijo v provinci Groningen na severo-vzhodu Nizozemske. Namen ekskurzije je bil spoznati posledice črpanja plina na Nizozemskem, ki predstavljajo enega izmed največjih okoljskih in družbenih problemov za lokalne skupnosti na Nizozemskem, ter izvedeti, kako posamezniki in lokalne skupnosti poskušajo reševati te probleme.
Na deževni četrtek, 3. avgusta 2017, se je okoli 80 YFoEE aktivistov iz Evrope in Afrike iz lokacije poletnega kampa odpravilo proti provinci Groningen, kjer družba NAM (Shell in Exxon Mobile) že od leta 1963 črpa zemeljski plin. Gre za enega izmed največjih nahajališč zemeljskega plina na svetu (2.800 milijard kubičnih metrov), ki oskrbuje približno 98 % prebivalcev Nizozemske. Plin je, zaradi nižje kurilne vrednosti, slabše kakovosti kot tisti iz Rusije, zaradi česar so morala skoraj vsa gospodinjstva na Nizozemskem prirediti svoje plinske peči. Zaradi dokaj visoke poseljenosti teh območij in stranskih posledic črpanja plina v obliki manjših potresov, magnitude tudi do 5 stopnje po Richterjevi lestvici, je že bilo prizadetih najmanj 70.000 domov in kmetij.
Najprej smo izvedli ogled ene od kmetij, ustanovljene leta 1860, ki je še aktivna in je pod upravljanjem družine Ten Haven. Družina je v zadnjem času razširila svoje aktivnosti tradicionalne kmetijske dejavnosti s ponudbo oskrbe ljudi s posebnimi potrebami. Razkazali in opisali so nam posledice potresnih sunkov, ki se dogajajo zaradi črpanja zemeljskega plina kakšnih 4 km stran od kmetije.
Glavne posledice potresov se kažejo v obliki premikanja celotnih poslopij ali njihovih delov, kar rezultira v premikanju temeljev hiš in kmetijskih poslopij, nosilnih tramov streh, udiranju tal ter razpokah v stenah. To še dodatno pospeši vdiranje vlage, ki nastane zaradi premikanja podtalnice ob potresu, v same temelje strukture poslopij.
Boj lokalnih prebivalcev poteka samostojno, brez večjih povezovanj prizadetih skupnosti v eno pravno entiteto, ki bi zahtevala reparacije v imenu vseh. Borijo se s samoizobraževanjem ter kupovanjem ali izposojo profesionalne opreme za merjenje premikov in razpok, saj le na takšen način pridejo do določenih podatkov in informacij. V določenih primerih jim pomagajo tudi podjetja, ki se ukvarjajo z izvajanjem meritev, včasih tudi popolnoma brezplačno. Svoj boj vidijo kot boj za lastne pravice v obliki povrnitve vseh stroškov (materialnih, sodnih, idr.) in kot boj za pravice vseh ostalih prizadetih, ki bi jim začetna zmaga posamezne kmetije dala zagon in pokazala ustrezno pravno prakso za doseganje pravice v tem neenakopravnem boju.
Dandanes je reparacij oz. povrnitev stroškov zaradi nastale škode zelo malo ali pa so občutno prenizke, sploh, če upoštevamo kulturno in čustveno navezanost prebivalcev na lokalno okolje. V večini primerov so tudi strateško zastavljene z namenom individualnega »podkupovanja« posameznikov za javni molk.
Po obisku kmetije Ten Haven smo se odpravili proti postrojenju za črpanje in predelavo zemeljskega plina, ki je skoraj v celoti avtomatizirano in ga upravlja le nekaj posameznikov. Pred poslopjem nam je eden od vidnih lokalnih aktivistov predstavil širšo problematiko, njihove aktivnosti in načrte za prihodnost. Jasno je, da si ne želijo črpanja v svoji okolici, predvsem zaradi vseh obstranskih posledic in skoraj ničelnega vračanja sredstev v lokalno skupnost. Zaradi avtomatiziranih procesov črpanja in predelave plina ni veliko zaposlenih, torej ni lokalnih delovnih mest. Obenem se tudi sredstva ne stekajo v bližnje lokalne skupnosti, saj država pobere približno 90 % vseh sredstev od prodaje zemeljskega plina iz tega območja.
Ekskurzijo smo končali v bivši tovarni sladkorja, ki so jo spremenili v eno največjih »alternativnih« območij na Nizozemskem. V njej organizirajo in gostijo razne izobraževalne in zabavne dogodke, zaradi angažiranosti upravljavcev tega prostora pa predstavlja enega od centrov, kjer se se delijo, brusijo in javnosti predstavljajo ideje, ki niso del ustaljenih praks.
Avtor teksta: Erik Marčenko/Iskra