Pomemben korak za zaščito gozdov, ki pa ne odpravlja temeljnih vzrokov za deforestacijo

Ljubljana, 18. november 2021 – Evropska komisija je včeraj objavila dolgo pričakovan zakonodajni predlog na področju uvoza blaga povezanega z deforestacijo in degradacijo gozdov. Vsa podjetja, ki delujejo na evropskem trgu, bodo morala ob uvažanju blaga iz držav, kjer množično izsekavajo gozdove, najprej dokazati, da proizvodnja tega blaga ni povzročila uničevanja gozdov. Gre za prvo zakonodajno podlago, ki odgovornost prelaga na podjetja, vendar zaradi številnih vrzeli vzbuja dvom, da bo njen vpliv na svetovno deforestacijo res učinkovit.

EU je eden od največjih uvoznikov tropske deforestacije in »proizvajalcev« emisij povezanih z njo.  Pri uvoženi deforestaciji gre za uničevanju gozdov izven meja EU, ki ga povzroča način pridelave surovin za izdelke, ki jih trošimo v EU. V letu 2017 je bila EU odgovorna za 16 % uničevanja svetovnih gozdov povezanega z mednarodno trgovino. Med letoma 2005 in 2017 so bili soja, palmovo olje in goveje meso proizvodi z najvišjo stopnjo uvožene deforestacije v EU. Sledijo lesni izdelki, kakav in kava.

EU z zgledom postaja del rešitve

Po včeraj objavljenem predlogu Evropske komisije na področju uvoza blaga povezanega z deforestacijo in degradacijo gozdov bodo morala podjetja vzpostaviti »sisteme dolžne skrbnosti« (due diligence) za spremljanje, obravnavanje in blažitev negativnih vplivov njihovega uvoza na gozdove iz države proizvajalke. To pomeni, da če bodo podjetja želela uvažati blago iz držav, kjer množično izsekavajo gozdove, bodo morala najprej dokazati, da proizvodnja tega blaga ni povzročila uničevanja gozdov. Pri tem se ne bodo smela zanašati na certifikacijske sheme. Če bodo podjetja uvozila blago, ki je povzročilo uničevanje gozda, bodo kaznovana. Uredba bo veljala za vsa podjetja, ki delujejo na evropskem trgu in ne le za podjetja s sedežem v EU.

»Desetletja so podjetja v EU lahko uvažala blago ne glede na to, kakšno škodo je proizvodnja le tega povzročila v državi proizvajalki, zato regulacijo na tem področju vsekakor pozdravljamo. Evropska unija s tem postaja prva od akterjev na mednarodnem trgu, ki je storila korak proti končanju svetovne deforestacije,« predlog komentira Živa Kavka Gobbo, predsednica okoljske organizacije Focus in vodja programa Globalna odgovornost in potrošnja, a kritično dodaja: » A predlagana zakonodaja vsebuje precej vrzeli, in v trenutni obliki ni dovolj močna, da bi zaščitila svetovne gozdove in ljudi, ki tam živijo. Zato so realni učinki v boju proti deforestaciji vprašljivi.«

Vpliv na svetovno deforestacijo je vprašljiv

Uredba ne vsebuje veliko elementov, ki bi zagotavljali, da se bodo v državah proizvajalkah odpravljali temeljni vzroki uničevanja gozdov, slabo upravljanje z gozdovi in prilaščanje zemlje staroselskih prebivalcev. V zadnjem trenutku je bila sicer v predlog dodana zahteva po sporazumih z državami proizvajalkami za zagotavljanje skladnosti z uredbo. Tovrstni sporazumi bi lahko zagotovili vzvod za zmanjšanje dejavnikov krčenja gozdov v državah proizvajalkah. Vendar bodo delovali le, če bodo ambiciozni in učinkovito implementirani. Ključno je, da je civilna družba držav proizvajalk vključena v oblikovanje in spremljanje teh sporazumov, kar se v osnutku uredbe tudi nakazuje.

»Blago, ki se ne bo smelo izvoziti v EU, se bo pač izvozilo na druge trge. EU bi morala zakonodajo uporabiti za korenite spremembe z vzpostavitvijo močnih in pravičnih partnerstev, podprtih s tržnimi spodbudami. Uredba v trenutni obliki ne zagotavlja spodbud, ki bi motivirale vlade držav proizvajalk za spremembe na terenu, « pojasnjuje Nina Tome, ki se v okoljski organizaciji Focus vsebinsko posveča prav deforestaciji, povezani s potrošnjo.

Porazno na področju spoštovanja človekovih pravic

Nevladne organizacije smo se v procesu oblikovanja zakonodaje večkrat zavzele za to, da morajo podjetja spoštovati mednarodno priznane človekove pravice in zagotoviti zaščito staroselskih prebivalcev in lokalnih skupnosti. A Komisija je določila, da morajo podjetja delovati le v skladu z nacionalno zakonodajo, ki velja v državi proizvajalk.

»Brez zaustavitve kraje staroselske zemlje ne moremo rešiti problema deforestacije. Komisija ni šla dovolj daleč, da bi zaščitila pravice staroselskih prebivalcev in lokalnih skupnosti, ki so najboljši varuhi svojih gozdov. Predlagana zakonodaja je še ena zamujena priložnost za vzpostavitev pravnih podlag za sojenja multinacionalnim korporacijam zaradi sistematičnih kršitev delavskih in človekovih pravic in spodbujanja izsekavanja gozdov z namenom kovanja čim večjih dobičkov. Prav tako popolnoma spregleda nujnost preprečevanja uničevanja gozdov in prilaščanja zemlje s strani gozdarskih in kmetijskih velepodjetij ter prehoda na trajnostno, z okoljskimi omejitvami skladno, kmetijstvo,« dodaja Nina Tome.

Izpuščeni ostali ekosistemi, sezam blaga je prekratek

Zakonodaja se nanaša le na gozdove. A za pridelavo surovin za izdelke, ki se uvažajo v EU, se uničujejo tudi drugi ekosistemi, kot so travišča, mokrišča in šotišča. Ti zagotavljajo preživetje lokalnim in staroselskim skupnostim, so habitati za nešteto vrst in igrajo pomembno vlogo pri spopadanju s podnebno krizo. Jasne so povezave med potrošnjo v EU, zlasti soje in govejega mesa, ter uničevanjem travišč, kot so Cerrado v Braziliji ter Chaco v Argentini in Paragvaju.

Podobno uredba izpusti nekatere ključne proizvode, na primer gumo, kljub uničujočim vplivom, ki jih ima na gozdove in ljudi v jugovzhodni Aziji in Afriki. Ne vključuje niti vsega predelanega govejega mesa in v celoti izpušča perutninsko in svinjsko meso ter koruzo.

Evropski parlament in države članice pred pomembno nalogo

Evropski parlament in države članice morajo zdaj uredbo zaščititi pred tem, da bi z lobiranjem multinacionalk popolnoma zvodenela, obenem pa jo izboljšati, da bo postala to, kar je njen osnovni namen in kar bi morala biti: učinkovito orodje, s katerim bo EU prevzela vodilno vlogo v boju proti izsekavanju tropskih gozdov svetovnega pomena.

Posebno pozornost bo treba nameniti tudi evropskim finančnim institucijam, ki s svojimi finančnimi spodbudami pogosto neposredno prispevajo k izsekavanju deževnih gozdov in se jih trenutni predlog regulative niti najmanj ne dotakne. Čas je za sprejem močne zakonodajne regulative, ki bo enkrat za vselej onemogočila financiranje pustošenja tropskih gozdov in drugih ekosistemov z uporabo izkoriščevalskih praks, vključno z otroškim delom, in bo vsebovala stroge sankcije za vpletene korporacije in njihove financerje.

Živa Kavka Gobbo zaključuje: »Če uredba v prihodnje ne bo okrepljena z bolj konkretnimi mehanizmi nadzora in več zavezami za proizvajalce, ne bo naslovila temeljnega vzroka za deforestacijo: odvisnosti EU od kmetijskih proizvodov, surovin in poceni delovne sile, ki jo za svoje bogatenje izkoriščajo multinacionalne korporacije. Poleg tega obstaja nevarnost, da bo z gozdov le premaknilo težišče uničevanja na druge ekosisteme, kot so travišča, mokrišča in šotišča.«