Jedrska elektrarna Krško

Potresna (ne)varnost jedrskega reaktorja v Krškem

V Focusu smo presenečeni, kako različno so se na potres, ki je 22. marca prizadel Zagreb, odzvali slovenski in avstrijski sogovorniki v različnih medijih. V Sloveniji ni bilo zaznati nobene zaskrbljenosti, v Avstriji pa visoko. Kot organizacija, ki deluje v javnem interesu, smo želeli za javnost zbrati več  informacij o možnih vplivih potresa na NEK, ki bi nam pojasnile, zakaj je temu tako. Ob tem, ko so vsi sogovorniki v slovenskih medijih trdili, da ni nobenih problemov, so nas opozorila z druge strani meje pustila v dvomih, ali gre zaupati trditvam sogovornikov v slovenskih medijih. Spomnimo se, da je francoski  Inštitut za jedrsko in sevalno varnost IRSN (ustanova, ki svetuje upravnim organom s področja jedrske varnosti) v letu 2013 v pismu NEK zapisal, da lokacija v Krškem ni primerna za gradnjo jedrske elektrarne, ker je v bližini aktivne tektonske prelomnice Libna [1].

Ker smo se iz predhodnih izkušenj s sodelovanjem s takšnimi in drugačnimi strokovnjaki iz slovenskega energetskega sektorja naučili (še posebej v obdobju priprav na gradnjo TEŠ6), da v Sloveniji pogosto dejstva prikrojimo svojim željam in potrebam, smo za pojasnilo o potresni varnosti NEK prosili avstrijske kolege.

Na naše vprašanje o potresni varnosti NEK je odgovoril geolog dr. Roman Lahodynsky, ki je več let deloval v okviru Inštituta za varnost in tveganje pri Univerzi za naravne vire in znanosti o življenju na Dunaju. Njegov odgovor je v celoti objavljen spodaj, tukaj pa povzemamo le njegovo končno oceno:

Nedavni potres v Zagrebu zaradi oddaljenosti ni predstavljal grožnje za jedrsko elektrarno Krško. Drugače pa bi bilo, če bi se potres s tako močjo zgodil ob robu prelomnice v Krški kotlini, tj. v bližini jedrske elektrarne. Ne glede na to, kako nekateri obračajo dejstva in brezskrbno govorijo o varnosti elektrarne, je jedrska elektrarna Krško najbolj od vseh v Evropi podvržena potresom. Izbira lokacije v Sloveniji je bila čisto politične narave in tako že od začetka neprimerna in zelo nevarna, saj ni upoštevala potresne varnosti. Zato nikakor ne bi bilo odgovorno na tej lokaciji podaljšati življenjske dobe starajoči se elektrarni , pri kateri je povečano tveganje tudi zaradi  povečane dovzetnosti za okvare in zlome.

V Focusu dodajamo: Še manj pa bi smeli razmišljati o gradnji novega bloka na tako nevarni lokaciji! Takega mnenja je tudi francoski IRSN, ki pravi, da bi bilo bolje za novo jedrsko elektrarno poiskati drugo lokacijo [2]. Potresna varnost NEK je bistveno bolj pod vprašajem, kot nas hitijo prepričevati strokovnjaki v Sloveniji [3]. To je izredno zaskrbljujoče, saj moramo laiki na tem področju zaupati strokovnjakom, da bodo znali primerno oceniti tveganje in temu  primerno prilagoditi dejanja. To zaupanje pa žal ni mogoče, če slovenski strokovnjaki zatrjujejo, da bi NEK mirno preživel potres tudi z najvišjo magnitudo 9 [4], medtem ko je bil ob izgradnji načrtovan za PGA = 0,3g, kar naj bi glede na priložen prispevek ustrezalo magnitudam med 5 in 6.

Vprašanje potresne varnosti je tako eno od ključnih odprtih vprašanj, na katerega bi morali odgovoriti – in to bolj strokovno, kot trditi, da elektrarna prenese tudi najhujše potrese – preden se odločimo o podaljšanju življenjske dobe dotrajanemu reaktorju za še nadaljnjih 20 let ali pa se celo odločimo o gradnji novega bloka na isti, potresno tvegani, lokaciji.

Prevod odgovora dr. Romana Lahodynskyja

Nevarnost potresa za jedrsko elektrarno Krško

Jedrska elektrarna Krško je bila zasnovana za vrednost PGA = 0,3 g. PGA oz. peak ground acceleration označuje najvišjo vrednost vodoravnega pospeška tal. To približno ustreza intenzivnosti Io = 7 – 8 (v skladu z Murphy, 1977 za južno Evropo in francoskim standardom SCSIN). Potres v Zagrebu, 22. marca 2020, je dosegel magnitudo 5,4 [5], kar ustreza intenzivnosti Io = 8 ali največjim talnim pospeškom PGA = 0,4 g.

Citat iz poročila o nevarnosti potresa in jedrskih elektrarn (Lahodynsky, neobjavljeno poročilo, oktober 2014):

»Jedrska elektrarna Krško se nahaja v kotlini Krškega na Savi, nedaleč od hrvaške meje. Tu se je zgodilo več močnih potresov, npr. v Brežicah, 29. januarja 1917, z magnitudo 5,7 ali intenziteto Io = 8. Področje je blizu meja med potresno zelo aktivnimi ploščami – Jadransko, Tisa in Evroazijsko ploščo.

Varnostni sistemi NEK so bili prvotno zasnovani tako, da bi ostali funkcionalni med potresom (in po njem) z najvišjo vrednostjo vodoravnega pospeška tal PGA = 0,3g.  V nadaljnjih ocenah verjetnosti potresne nevarnosti – PSHA [6] – v letih 1994 in 2004 pa se je povečal na PGA = 0,42 g in nazadnje na 0,56 g. Obe analizi temeljita na nepopolnih zgodovinskih potresnih podatkih; aktivna območja tektonskih prelomnic, ki se premikajo zelo počasi (manj kot 1 mm / leto), lahko namreč povzročijo potres z magnitudo 6 v razmikih od nekaj stoletij do tisočletja.

Aktivna tektonika na območju Krške kotline je določena s pravokotnimi (dekstralnimi) stranskimi premiki, ki se gibljejo v smeri ZSZ-SZ, vključno s tektonsko prelomnico Libna, ki je od Krškega oddaljena manj kot 1 km. Med stranskimi premiki tečejo aktivni potiski in gube, ki jih povzroča dvig bazaltnih kamnin vzdolž robnih prelomnic v Krški kotlini.

Program geofizičnih raziskav, ki ga financira EU, je neotektonsko delovanje območij prelomov ocenil kot nepomembno v primerjavi s plastično deformacijo območja in trdil, da je večina linij prelomov neaktivna (Geophysical Research in the Surroundings of Krsko NPP, September 2000).

Po drugi strani pa so nedavne paleoizmološke preiskave pokazale tektonske motnje v halštatskem obdobju. Zanesljivost analize PSHA iz leta 2004 izpodbijajo seizmološki podatki, ki so med letoma 1981 in 1989 pokazali na največji PGA na mestu in sicer PGA = 0,5 g. To premikanje tal se je zgodilo z magnitudo kar M = 3,9!

Mednarodna komisija za neodvisno varnostno analizo (ICISA) je v 90. letih prejšnjega stoletja priporočila vrednost PGA = 0,55 g. Italijanska delovna skupina je medtem predlagala vrednost PGA = 0,85 g (Panza in sod., 2003). Ta vrednost lahko že presega varnostne meje za delovanje reaktorskega jedra.«

Končna ocena je, da nedavni potres v Zagrebu zaradi oddaljenosti ni predstavljal grožnje za jedrsko elektrarno Krško. Drugače pa bi bilo, če bi se potres s tako močjo zgodil ob robu prelomnice v Krški kotlini, tj. v bližini jedrske elektrarne. Če je magnituda skoraj 4 dosegla vrednost PGA = 0,5 g, potem lahko pričakujemo ustrezno višje vrednosti, za katere ni več nobene varnostne meje. Načrtovana nadgradnja na PGA = 0,6 g torej nikakor ne zadostuje. Poleg tega bi bilo treba upoštevati tudi učinke premikov več prelomnic hkrati zaradi povezanih tektonskih dogodkov.

Ne glede na to, kako nekateri obračajo dejstva in brezskrbno govorijo o varnosti elektrarne, je jedrska elektrarna Krško najbolj od vseh v Evropi podvržena potresom. Izbira lokacije v Sloveniji je bila čisto politične narave in tako že od začetka neprimerna in zelo nevarna, saj ni upoštevala potresne varnosti. Zato nikakor ne bi bilo odgovorno na tej lokaciji podaljšati življenjske dobe starajoči se elektrarni , pri kateri je povečano tveganje tudi zaradi  povečane dovzetnosti za okvare in zlome.

 

[1] https://www.mladina.si/142133/potresna-nevarnost/

[2] http://www.nas-stik.si/1/Novice/novice/tabid/87/ID/1301/URSJV-o-mnenju-francoskega-instituta-IRSN.aspx

[3] http://www.nas-stik.si/1/Novice/novice/tabid/87/ID/7298/Nuklearna-Elektrarna-Krsko-je-grajena-potresno-odporno.aspx,

https://www.delo.si/novice/znanoteh/nuklearka-bi-prezivela-bi-tudi-potres-osme-stopnje-292181.html,

https://www.rtvslo.si/slovenija/nek-brez-posledic-deluje-s-polno-paro-naprej/517994

[4] https://www.rtvslo.si/slovenija/nek-brez-posledic-deluje-s-polno-paro-naprej/517994

[5] Hrvaška seizmološka služba navaja magnitudo 5,5: https://www.pmf.unizg.hr/geof/seizmoloska_sluzba/[email protected]=1lppp#news_45225

[6] PSHA – Probabilistic Seismic Hazard Analysis tj. ocena verjetnosti potresne nevarnosti. Op. Vsekakor bi bilo treba oceno dopolniti z determiniranimi preiskavami, npr. skozi paleoseizmološke študije tektonskih motenj, ki puščajo sledi močnih potresov. V zgodovinski ali prazgodovinski preteklosti lahko odkrijemo podatke, iz katerih je mogoče sklepati na največji možni potres.