V sodelovanju s Pravično trgovino Slovenija smo analizirali poročanje slovenskih podjetij o skrbnem pregledu na področju človekovih pravic. Analiza, v katero je bilo vključenih 15 podjetij, je ponovno pokazala, da prostovoljne zaveze niso učinkovite in da potrebujemo zavezujočo zakonodajo na tem področju. Potrošniki potrebujemo verodostojne informacije ter transparentnost podjetij o vplivih vrednostnih verig na spoštovanje človekovih pravic ter okolja. Pred Dnevom brez nakupov pa vabimo vse k razmisleku o naši vpetosti v potrošniške spone ter vplivu na okolje in ljudi, ki ga imamo (tudi) s prekomernim nakupovanjem.

100 % popusta, če ne kupiš nič

V petek, 24. novembra obeležujemo mednarodni Dan brez nakupov. Pobudi se pridružuje tudi Focus, ki skupaj s Pravično trgovino Slovenija poziva, da se za teh 24 ur iztrgamo is spon potrošništva in svojo pozornost in čas namenimo raje sebi in drugim, naravi in okolju. Na vse to lahko dobimo 100% popust, saj gre za brezplačne in nematerialne dobrine.

Živa Lopatič, Pravična trgovina Slovenija:”Seveda z enim dnevom brez nakupovanja ne bomo rešili kompleksnosti izzivov na področju kršenja človekovih pravic in uničevanja okolja zaradi prekomerne proizvodnje in potrošnje. A pomembno je, da razmislimo o svojih nakupovalnih navadah in morda naredimo kakšno spremembo v smeri odgovornejše potrošnje. Za odgovorne odločitve pa potrebujemo kot potrošniki verodostojne informacije ter transparentnost podjetij o vplivih vrednostnih verig in spoštovanju človekovih pravic in okolja pri njihovem delovanju.” 

Analiza kaže na neučinkovitost prostovoljnih zavez podjetij

Danes objavljamo Analizo poročanja slovenskih podjetij o skrbnem pregledu na področju človekovih pravic. Namen analize je bil oceniti učinkovitost prostovoljnih zavez podjetij, da bodo skrbno pregledala svoje vrednostne verige glede morebitnih kršitev človekovih pravic in okolja, naslovila tveganja  ter o tem poročala. Tudi tokratna analiza (prva je bila narejena pred letom dni) je pokazala, da prostovoljne zaveze niso učinkovite.

K tem se je v Sloveniji od leta 2019 zavezalo 24 podjetij. Tokratna analiza vključuje 15 slovenskih podjetij, ki imajo skupaj več kot 40 tisoč zaposlenih in poleg Slovenije delujejo še v 20 drugih državah. Analiza je pokazala, da so podjetja pri svojem poročanju sicer napredovala glede na leto 2022. Kljub temu pa nobeno od podjetij ni poročalo o oceni vplivov in tveganj za kršitve človekovih pravic in negativne posledice na okolje v celotnih vrednostnih verigah – torej dlje od prvega dobavitelja.

Nujno rabimo dobro zakonodajo, ki bo preprečevala kršitve

Neučinkovitost prostovoljnih zavez jasno kaže na nujnost sprejema ustrezne zakonodaje EU z jasnimi in zavezujočimi zahtevami za spoštovanje človekovih pravic in okolja ter izvajanje skrbnega pregleda podjetij. Besedilo evropske direktive je ravno v sklepnih fazah, v zadnjih usklajevanjih med evropskimi institucijami. Še vedno je potrebno zapolniti določene vrzeli, ki bi lahko znatno vplivale na učinkovitost nove zakonodaje.

Živa Kavka Gobbo, okoljska organizacija Focus: “Poslovne prakse, ki temeljijo na izkoriščanju ljudi in uničevanju okolja ter močno prispevajo k podnebnim spremembam, danes niso več sprejemljive. Posamezniki, skupnosti in države po vsem svetu si prizadevamo za polno zaščito človekovih pravic in okolja po celem svetu. Čas je, da to postane praksa tudi v gospodarstvu. Milijoni otrok, ki so ujeti v spone prisilnega dela, ne morejo več čakati in se zadovoljiti s papirnatimi obljubami prostovoljnih zavez. Nujno rabimo dobro zakonodajo, ki bo kršitve preprečevala.”

Analiza poročanja slovenskih podjetij o skrbnem pregledu na področju človekovih pravic