Organizacije PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Focus, društvo za sonaraven razvoj in IPoP – Inštitut za politike prostora, ki delujejo na področju energetskih in prostorskih politik ter pravnega varstva okolja, so na posvetu “Pravično do energije sonca in vetra” predstavile spletni Vodnik do energije vetra in sonca in izsledke študije o možnostih za premagovanje ovir pri uvajanju vetrne energije v Sloveniji.
Podnebne spremembe in skupne EU zaveze narekujejo državam članicam pospešen prehod s fosilnih goriv na obnovljive vire energije (OVE). V Evropski uniji so v lanskem letu OVE dosegli rekordni, 44-odstotni delež proizvodnje električne energije. Od tega so sončne in vetrne elektrarne zagotovile 27 % električne energije, kar je bilo največje letno povečanje zmogljivosti doslej. Vetrna energija je leta 2023 v tem okviru dosegla pomemben mejnik, saj je prvič zagotovila več električne energije kot proizvodnja iz plina. Mednarodna agencija za energijo predvideva, da bodo na globalni ravni leta 2025 OVE postali največji vir proizvodnje električne energije. V perspektivi zadnjega desetletja je Slovenija pri razvoju OVE na repu držav EU, z največ težavami pa se še vedno soočamo pri izvajanju projektov vetrne energije.
Zapleteni postopki prevedeni v razumljiv jezik
Države članice EU so trenutno v procesu prenosa revidirane direktive o obnovljivih virih energije, ki je v Sloveniji že privedla do zakonskih sprememb, nekatere pa bodo še sledile. Že tako kompleksen paket stalno spreminjajočih se predpisov s področja urejanja prostora, varstva okolja in ohranjanja narave je postal s prenosom omenjene evropske direktive še bolj nepregleden in težko razumljiv. PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja je zato pristopil k nalogi, da javnosti, pa tudi drugim, ki v postopkih umeščanja OVE sodelujejo ali o njih odločajo, predstavi pravni okvir in postopke na pregleden, razumljiv in uporaben način. Izdelali so spletno orodje Vodnik do energije sonca in vetra, v katerem na poljuden način predstavljajo vse variante postopkov umeščanja sončnih in vetrnih elektrarn s poudarkom na možnosti sodelovanja javnosti v teh postopkih.
Vodnik, ki je namenjen vsem, ki se ukvarjajo s (pričakovanim) konkretnim projektom sončne ali vetrne elektrarne v svojem okolju, je dostopen tukaj.
Odprt dialog z javnostjo je ključen
Zaradi težav pri umeščanju vetrnih elektrarn (VE) v slovenski prostor in zagotavljanju vetrne energije v nacionalni energetski mešanici so organizacije PIC, Focus in IPoP dodatno proučile umeščanje vetrnih elektrarn v slovenski prostor, pri čemer so se osredotočile na primer umeščanja VE na Pohorju. V študiji Premagovanje ovir pri uvajanju vetrne energije v Sloveniji opozarjajo na:
- odsotnost strateškega pristopa države k zagotavljanju VE, ki se kaže predvsem na dveh področjih: 1) država se ni postavila v vlogo pobudnika za realizacijo ciljev glede zagotavljanja VE in 2) država še ni določila prednostnih območij ter sprejela strateškega načrta in akcijskega programa za umeščanje VE v Sloveniji;
- podcenjeno vlogo prostorskega načrtovanja, ki se kaže kot 1) pomanjkanje usmeritev za izdelavo dokumentacije in vodenje procesov za umestitev in gradnjo VE ter 2) pomanjkanje strokovne podpore in spremljanja postopkov umeščanja s strani države;
- pomanjkljivo vključevanje javnosti v procese strateškega razvoja OVE ter zagotavljanja in umeščanja VE v prostor;
- nejasnost zakonskih določil s področja umeščanja OVE, ki se kaže kot več možnih postopkov za umeščanje in posledično šibko razumevanje pravil in postopkov tako na strani investitorjev kot tudi drugih vpletenih institucij in akterjev;
- problem profila investitorjev, ki jih zaradi šibkosti državne strategije in smernic zanima gradnja VE v Sloveniji in se kaže v slabo domišljenih in neuspešnih poskusih umeščanja v prostor, kot je primer VE na Pohorju.
Senka Šifkovič, PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja: Proces vključevanja lokalnih prebivalcev in drugih lokalnih deležnikov se mora začeti, ko so vse možnosti še odprte, torej še v projektni fazi, kar je običajno leta pred postopki. Proces umeščanja je pravičen, če je dobro premišljen, vključujoč, pošten, zakonit, odgovoren in strnjen v smiseln časovni okvir.
Aljoša Petek, PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja: Pretekli projekti v Sloveniji nas učijo predvsem dveh dejstev. Prvič, da je potrebno nepokroviteljsko, pravočasno in iskreno pristopiti do javnosti, ki jo energetski projekti zadevajo, preden se investitor odloči za investicijo. Drugič, da so postopki umeščanja OVE zaradi odsotnosti celovitega strateškega in praktičnega pristopa države izjemno zapleteni in še vedno dojemani kot splošno problematični. Rešitve so preproste, izgovorov pravzaprav ni več; potrebno je pravočasno in vnaprej pričeti komunikacijo z zadevno javnostjo ter sprejeti jasne, s splošno družbo usklajene predpise za umeščanje OVE v naš življenjski prostor.
Katja Huš, okoljska organizacija Focus: Informiranje lokalnih skupnosti in posvetovanje z njimi se mora začeti že v najzgodnejših fazah razvoja projektov. Priporočljivo bi bilo imeti (kontaktno) središče, ki bi usmerjalo investitorje in načrtovalce pri (formalnih in neformalnih) procesih vključevanja javnosti in na katero bi se lahko obrnili prebivalci z vprašanji glede morebitnih načrtov za razvoj vetrne energije v njihovi okolici. Izkušnje drugih držav kažejo, da se lahko težave rešujejo, a naslavljanje ovir mora biti politična prioriteta. Danes smo recimo priča intenzivni propagandi za jedrsko elektrarno, imamo tudi vladnega sekretarja za jedrsko energijo. Veliko bolj primerno bi bilo, da bi se vlada in njeni sekretarji posvečali izboljšavam na področju prostorskega načrtovanja sončne in vetrne tehnologije, ki vodita energetski razvoj.
Maja Simoneti, IPoP – Inštitut za politike prostora:Problem umeščanja vetrnih elektrarn v prostor ni slovenska posebnost. Vetrne elektrarne so skupaj s potrebnimi cestami in energetskimi vodi in priključki na sistem velik in sorazmerno nov ter vidno izpostavljen poseg v prostor. Razlike med bolj in manj uspešnimi državami (in primeri) se med drugim kažejo v strateškem pristopu k načrtovanju – umeščanju VE v prostor od zgoraj navzdol (od države do lokalne ravni) in v sodelovanju z javnostjo. Prostorsko načrtovanje ponuja ključna orodja za usklajevanje interesov in optimizacijo rešitev v prostoru. Sodelovanje z javnostjo pa, od zgodnjega in preglednega informiranja do aktivnega vključevanja lokalne in širše zainteresirane javnosti v procese umeščanja VE v prostor in prostorsko načrtovanje in izvajanje gradnje, je porok za izgradnjo potrebnega zaupanja med akterji ter ključni pogoj za večjo učinkovitost pobud za gradnjo. Poleg tega pa dobro, spoštljivo in odzivno sodelovanje z javnostjo na področju zagotavljanja VE vpliva tudi na odnos javnosti in sprejemanje OVE in drugih energetskih virov v prostoru.
Študija Premagovanje ovir pri uvajanju vetrne energije v Sloveniji je dostopna tukaj.
Kontakt za dodatne informacije:
Katja Huš, Focus, društvo za sonaraven razvoj, [email protected], 01 515 40 80
