Prvi del četrtega poročila medvladnega panela za podnebje (IPCC), mednarodnega telesa, ki ga sestavlja več kot 2000 znanstvenikov iz vsega sveta, je prinesel kot ključno sporočilo to, da je kar 90 % gotovo, da so človeške emisije poglavitni faktor, ki je vplival na segrevanje ozračja od leta 1950. Drugi del poročila je opisal svet, v katerem bomo živeli, če ne uspemo ublažiti nadaljnjega spreminjanja podnebja: dvig povprečne globalne temperature za 4,5 – 5 °C, pogoste uničujoče nevihte, smrtonosni vročinski valovi, gorski vrhovi brez snega, pomanjkanje vode v številnih predelih sveta itn. Najbolj občutne posledice bodo trpele države v razvoju, ki so najmanj prispevale k problemu, in ki so se najmanj sposobne zavarovati pred posledicami podnebnih sprememb. Tretji del poročila ugotavlja, da moramo sicer ukrepati izredno hitro, vendar pa je ukrepanje mogoče, saj imamo za to potrebne tehnologije, pa tudi strošek ukrepanja ni visok v primerjavi s stroški, ki utegnejo nastati, če dopustimo katastrofalne spremembe podnebja.

‘Poročilo IPCC jasno poudarja, da je k spreminjanju podnebja znatno pripomogel človek in da bodo posledice katastrofalne, če ne uspemo v 10 letih zagotoviti globalne zaustavitve rasti emisij in do sredine stoletja emisije toplogrednih plinov zmanjšati vsaj za 80%. Kljub temu pa si politiki po vsem svetu zatiskajo oči pred dejstvom, da je potrebno ukrepati zdaj, ne pa šele čez 10 ali 20 let,’ ugotavlja Lidija Živčič, predsednica Focus društva za sonaraven razvoj.

‘Politična volja za ukrepanje proti podnebnim spremembam, izražena s sprejetjem kjotskega protokola, se zaenkrat še ni izrazila v realnosti. Trenutno pomanjkanje vidnega napredka pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov spodkopava vero v mednarodni proces boja proti podnebnim spremebam. To je očitno tako na svetovni ravni, kjer države ali zveze držav čakajo ena na drugo, kot tudi na ravni EU, ki se sicer razglaša za vodilno na tem področju, pa si vendar ne upa narediti korakov, ki so nujno potrebni. Hkrati pa postajajo posledice globalnega segrevanja vse bolj vidne, napovedi za prihodnost pa vse bolj črnoglede. Svetovna javnost ne potrebuje več dokazov o podnebnih spremembah, temveč zahteva takojšnje ukrepanje. Skoraj, da ni več države, kjer javnost ne bi zahtevala takojšnjega ukrepanja,’ meni Živčičeva.

V Sloveniji je posebej očitno pomanjkanje politične volje za ukrepanje proti spreminjanju podnebja: gospodarstvo se je začelo pripravljati na velike spremembe v energetiki in prometu, mediji poročajo o podnebnih spremembah skoraj vsakodnevno, ljudje pa se pogovarjajo o nenavadno toplem vremenu. Čeprav pogosto slišimo, da je naša vlada zaskrbljena zaradi podnebnih sprememb, se to v realni politiki ne odraža, saj naša podnebna politika ni v skladu s potrebami časa. Nimamo izdelane strategije za vnaprej (za obdobja po letu 2012), razen tega pa še ni gotovo, da bomo dosegli cilj 1. kjotskega obdobja. Energetska politika stavi na jedrsko energijo in fosilna goriva, promet pa verjame, da bodo avtoceste rešile problem transportnih emisij in vseh drugih emisij iz prometa – oboje je scenarij, zaradi katerega smo se znašli v podnebnem problemu.

Ker se politika ne premika dovolj hitro, se spremembe dogajajo na številnih ravneh tudi brez politike. V ZDA, ki so pregovorno ‘krive četrtine svetovnih emisij’, so pred nekaj tedni potekali protesti ljudi proti spreminjanju podnebja. Lokalne skupnosti se povezujejo v boju proti spreminjanju podnebja tako v ZDA kot v Evropi. Avstralija, ki je ravno tako pregovorno ‘neodgovorna’, je sprožila postopek za prepoved rabe klasičnih, energetsko potratnih žarnic. Podobni ukrepi se sprejemajo tudi v EU. Skratka, opazna je počasna evolucija povsod po svetu.

V zadnjih mesecih prihaja do zanimivih premikov med mladimi. Na številnih srečanjih mladih podnebnih aktivistov, ki se zavedajo, da so prav oni tisti, ki bodo morali živeti v spremenjenem podnebju in problem reševati, je namreč pogosto slišati zamisli o t. i. podnebni revoluciji. Po mnenju mladih mora do takšne revolucije priti nemudoma, obsegati pa mora predvsem usmerjenost v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije. Ključnega pomena je tudi sprememba iz potrošno naravnanega življenjskega sloga v varčevalno usmerjeni slog. Aktivisti menijo, da je govorjenje o političnih ukrepih nesmiselno, saj je glavni problem v tem, da so podjetja usmerjena izključno v kovanje dobičkov. Dokler se to ne spremeni, je težko pričakovati spremembo politike.

Kontakt:

Lidija Živčič, tel: 041 291091, e-pošta: [email protected]