V zadnjih letih je objavljenih vse več raziskav o vplivu živinoreje na okolje, ki opozarjajo na to, da vsebina našega krožnika v veliki meri vpliva na stanje našega okolja. Živinorejski sektor, poleg industrije in prometa, spada med tri okolju najbolj škodljive sektorje. Njegovi vplivi dandanes postajajo vedno bolj očitni in zaskrbljujoči, saj obsegajo vse od krčenja gozdov, širjenja puščav, onesnaževanja okolja ter ozračja, prekomerne porabe sladke vode, neučinkovite rabe energetskih virov, uporabe velike količine hrane za krmo rejnih živali do proizvajanja emisij toplogrednih plinov.
Deževni gozdovi predstavljajo najstarejše in najbolj raznolike kopenske ekosisteme. Življenjski prostor nudijo več kot 30 milijonom različnih rastlinskih in živalskih vrst, kar predstavlja polovico vseh prostoživečih živalskih ter vsaj dve tretjini rastlinskih vrst. Kljub temu, da deževni gozdovi zajemajo le 8 odstotkov vsega kopnega, predstavljajo neprecenljiv ekosistem, ki ima na okolje nešteto blagodejnih učinkov. Žal pa deževni gozdovi spadajo med najhitreje izginjajoče ekosisteme današnjega časa. Pašna živinoreja in pridelovanje živalske krme sta odgovorna kar za 70 do 80 odstotkov krčenja deževnih gozdov, v Amazonskem deževnem gozdu pa se številka povzpne do 90 odstotkov.
Večino vode na svetu predstavlja slana voda v oceanih, medtem ko je le 2,5 odstotka svetovne vode sladke. Od tega je 70 odstotkov shranjene v obliki ledenikov in večnega snega, kar pomeni, da je v obliki sladke vode človeku dostopen manj kot en odstotek vse vode na svetu. Kmetijstvo je daleč največji odjemalec sladkovodnih virov, saj letno porabi okoli 70 odstotkov svetovne sladke vode, od tega več kot polovico prav za živinorejo. Največ se je porabi za pridelavo živalske krme. Približno polovica svetovnega letnega pridelka stročnic in žit je namenjena prav za krmo živine z namenom pridobivanja mesa in drugih živalskih proizvodov.
Vse od industrijske revolucije v 18. stoletju pa do danes se količina toplogrednih plinov v ozračju neprestano povečuje. S povečanjem količine ogljikovega dioksida, metana in dušikovega oksida v ozračju se je od industrijske revolucije povprečna temperatura na površini Zemlje povišala za 0,85 °C, do leta 2100 pa naj bi se povišala še za dodatnih 5 °C. Živinorejski sektor je odgovoren za izpust do 18 odstotkov antropogenih toplogrednih plinov, medtem ko raziskava samostojnih raziskovalcev trdi, da ta del predstavlja celo 51 odstotkov. Živinoreja je odgovorna za izpust od 35 do 40 odstotkov vseh izpustov metana in 65 odstotkov vseh izpustov dušikovega oksida v ozračje. Slednja sta za okolje najbolj škodljiva toplogredna plina, dušikov oksid je v primerjavi z ogljikovim dioksidom kar 296-krat bolj škodljiv.
In zakaj je živinorejski sektor (pre)pogosto spregledan, ko se na državni in meddržavni ravni razpravlja o podnebnih spremembah in varovanju okolja? Prav gotovo je en izmed razlogov ta, da živinoreja predstavlja eno največjih gospodarskih panog, saj zaposluje več kot 1,3 milijarde ljudi, poleg tega pa meso še vedno predstavlja pomembno dobrino oziroma statusni simbol, kateremu se ljudje povečini še niso pripravljeni odreči.
Kljub redkemu vključevanju živinoreje v podnebne politike pa lahko vsak posameznik stori veliko sam pri sebi že samo z izbiro prehranjevanja. Veliko lahko storimo že če prenehamo samo z uživanjem govejega mesa, saj je pridelava le-tega okolju zelo škodljiva. Namreč za pridelavo enega kilograma govejega mesa se porabi tudi do 46 tisoč litrov vode, poleg tega pa govedoreja predstavlja največji delež emisij toplogrednih plinov v živinorejskem sektorju. Še več pa lahko storimo, če se odločimo za brezmesno prehranjevanje ali celo za prehrano, ki ne vključuje proizvodov živalskega izvora. S slednjim prehranjevanjem lahko vsak dan privarčujemo 4.100 litrov vode, 20 kilogramov žita, preprečimo krčenje 10 m2 gozda in izpust 9 kilogramov emisij toplogrednih plinov. Uporabne nasvete kako zmanjšati svoj ogljični odtis na ostalih področjih najdete tu.
Avor: Teo Golja
Vir: Golja Teo, 2016. Vplivi živinoreje na okolje: varnostni izziv 21. stoletja. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
