T&E-jevo poročilo ‘Kako čisti so evropski avtomobili’ (How Clean are Europe’s Cars) že od leta 2006 naprej ocenjuje prizadevanja proizvajalcev avtomobilov za zmanjšanje CO2 emisij. Po uveljavitvi zakonodaje, ki proizvajalcem nalaga cilje, se je letni napredek potrojil na 3,6 %. To jasno kaže, da so ob primernem načrtovanju cilji dosegljivi za proizvajalce vseh tipov in velikosti avtomobilov.

Napredek pri zmanjševanju CO2 emisij iz novih avtomobilov po letu 2015 spodkopavajo prizadevanja Nemčije, da se v predpise do leta 2020 vključijo radodarni superkrediti za prodajo električnih avtomobilov. Nemška vlada, spodbujena predvsem s strani luksuzne znamke BMW, zahteva, da se električni avtomobili brez emisij večkratno štejejo med prodana vozila. Poročilo ugotavlja, da so superkrediti, ki so bili podeljeni Nissanu za prodajo le 2.800 električnih vozil v letu 2012 [3], dejansko zmanjšali njegov cilj za 2 g/km. Če se bo trenutni trend povečevanja prodaje električnih vozil nadaljeval, bodo superkrediti popolnoma izničili cilj 95 g/km, tako da bo cilj dosežen le na papirju, v realnosti pa ne.

Greg Archer, nosilec programa Čista vozila pri Transport & Environment je dejal: "S primernim načrtovanjem lahko proizvajalci dosežejo svoje CO2 cilje brez zatekanja k računskim trikom, kot so npr. superkrediti. Radodarni superkrediti, ki jih zagovarja Nemčija, bodo povečali tako emisije kot tudi stroške goriva za voznike. Evropske države morajo odločno podpreti dogovor, ki je bil o ciljih za leto 2020 dosežen junija.”

Poročilo izpostavlja tudi vedno večji razkorak med uradno izmerjeno učinkovitostjo vozil in tisto, ki jo vozniki dosežejo na cesti. Na splošno velja za vse proizvajalce, da več kot polovica napredka pri zmanjševanju CO2 ni bila dokazana na cesti. Npr. po letu 2006 je BMW na testih dosegel 23 % izboljšanje učinkovitosti porabe goriv, podatki pa kažejo, da so se njihovi avtomobili v realnosti izboljšali le za 9 %.

Katarina Otrin iz Focusa, društva za sonaraven razvoj, dodaja: “Nekateri proizvajalci se odločajo, da bodo svoje cilje dosegali z manipuliranjem uradnih testnih rezultatov in na ceste pošiljajo tehnologije, ki prinašajo le malo dejanskih koristi. Poročilo pa kaže tudi, da nekateri proizvajalci – npr. Peugeot-Citroen in Toyota – pri zmanjševanju emisij odlično napredujejo brez zatekanja k trikom. Vsi proizvajalci avtomobilov bi se morali osredotočiti na proizvodnjo nizkoogljičnih, bolj učinkovitih vozil, namesto da se za doseganje ciljev zanašajo na vrzeli v zakonodaji.”

***

OPOMBE

[1] ‘Kako čisti so evropski avtomobili’ (How Clean are Europe’s Cars); poročilo je dostopno tukaj.

[2] Izraz ‘superkrediti’ se uporablja za večkratno štetje zelo učinkovitih vozil pri merjenju povprečnih izpustov flote posameznega proizvajalca. Npr. za eno prodano električno ali hibridno vozilo, ki ima manj kot 50 g/km CO2 emisij, bi se pri dogovoru za faktor 2 štelo, da sta bila prodana 2 taka vozila, kar pa pomeni, da lahko ta proizvajalec proda več avtomobilov z višjimi izpusti ne da bi presegel dogovorjeno maksimalno povprečje.

[3] To predstavlja le 0,6 % vseh prodanih vozil.

KONTAKT:

Barbara Kvac, [email protected], tel.: 0590 71 325

VEČ INFORMACIJ:

Katarina Otrin, [email protected], tel.: 0590 71 327