V okviru projekta Prevozna revščina v CEE regiji je izšla knjižica Dobre prakse za reševanje prevozne revščine – na območjih Srednje in Vzhodne Evrope, v katerih smo raziskovalci iz Focusa in drugih raziskovalnih organizacij s področja prevozne revščine zbrali nekaj primerov dobrih praks blaženja prevozne revščine iz Slovenije, Slovaške, Madžarske in Hrvaške. Knjižica je namenjena oblikovalcem politik iz različnih regij v Evropi, ki oblikujejo ukrepe za zmanjševanje prevozne revščine na lokalni in nacionalni ravni.
Države Vzhodne in Srednje Evrope imajo na področju ureditve prometa nekaj skupnih značilnosti: zastarelo prometno infrastrukturo iz časa avstroogrske ali socialistične preteklosti, v zadnjih desetletjih so te države vlagale precej sredstev v izgradnjo avtocest in cestnih povezav, prevladuje osebni avtomobilski promet, zaradi manj razvite javne prevozne infrastrukture in omejenih možnosti dostopa do alternativnih načinov prevoza je osebni avtomobil še vedno glavni način prevoza, kar povečuje prometno obremenitev ter emisije toplogrednih plinov. Čeprav so v večjih mestih avtobusi in vlaki dostopni, je javni prevoz v manjših krajih pogosto redkejši in manj zanesljiv, kar zmanjšuje mobilnost prebivalcev izven urbanih središč.