Prevozna revščina predstavlja naraščajoč problem, ki zahteva nujne ukrepe za podporo heterogenim ranljivim skupinam. Še posebej je izrazita na primestnih območjih in na podeželju kot posledica naraščajočih cen energije, pomanjkanja cenovno dostopnih prevoznih možnosti ter višjih stroškov, povezanih s potovanji na daljše razdalje.
Kot odziv na izrazito večplastno problematiko se pričujoča študija osredotoča na preučitev dejavnikov vpliva, ki predstavljajo podlago za oblikovanje učinkovitih politik za naslavljanje prevozne revščine. S ciljem boljšega razumevanja vpliva nestabilnih energetskih in gospodarskih razmer v Evropski uniji in Sloveniji smo analizirali stanje in dejavnike prevozne revščine na mikropodatkih 18.540 slovenskih gospodinjstev ter ocenili projekcije za scenarije gospodarske stagnacije in inflacije.
Ključni izsledki študije, osnovane na podatkih iz Ankete o porabi gospodinjstev ter dopolnjene z drugimi podatki SURS-a in podatki Eurostata, Svetovne banke in Evropske agencije za okolje, kažejo, da je prvi kvintilni razred (tj. gospodinjstva z najnižjimi dohodki) nadpovprečno obremenjen z izdatki za prevoz ter da so izdatki za prevoz občutljivi na gospodarske razmere, čeprav se zmanjšujejo sorazmerno manj kot bruto domači proizvod, kar pomeni dodaten finančni pritisk za najbolj ranljiva gospodinjstva v času neugodnih gospodarskih razmer.
Rezultati tudi kažejo, da rast cen avtomobilov vpliva na povečanje izdatkov za prevoz v večji meri kot rast cen goriva, saj se v primeru slednjega ljudje odzovejo z uporabo alternativnih oblik prevoza ali omejevanjem prevozov. Ugotovitve študije kažejo na velik pomen oblikovanja politik s ciljem cenovno dostopnejšega in sodobnejšega javnega prevoza, ki bo predstavljal sprejemljivo alternativo obstoječemu načinu prevoza za večino prebivalcev Slovenije.
Ekonomska študija vpliva nestabilnih političnih in ekonomskih razmer na prevozno revščino