Reševanje podnebja je lahko tudi reševanje revščine

Namen okrogle mize je bil opozoriti na prepletenost problemov, ki jih rešujemo na podnebnem in razvojnem področju. Ker Slovenija postaja vse bolj razvita država in kot takšna vir pomoči za države v razvoju, je nujno povezovanje podnebne politike in politike razvojnega sodelovanja Slovenije. Prav tako je nujno vzpostaviti ozaveščenost, da je naš življenjski stil močno sokriv za posledice podnebnih sprememb, ki najhuje prizadanejo države v razvoju. Ko prižgemo luč, ne prizadanemo samo okolja, temveč posredno botrujemo tudi temu, da nekomu v Bangladešu poplava odnese dom. Nujno je tudi ukrepanje v državah v razvoju, saj se brez ukrepanja Kitajske ali Indije in še nekaterih drugih hitro razvijajočih se držav našemu podnebnemu sistemu slabo piše. Zato je potrebno na globalni ravni najti dogovor za njihovo vključevanje v globalni boj proti katastrofalnim posledicam podnebnih sprememb, ne glede na to, da te države niso zgodovinsko odgovorne za nastanek problema.

Ključno sporočilo prvega omizja je bilo, da vsi pripoznavajo podnebne spremembe kot velik problem, ki zahteva nujno reševanje. Razvite države morajo pri reševanju igrati vodilno vlogo, vendar pa so trenutne dejavnosti in trenutno sodelovanje nezadostni.

Minister za okolje, dr. Janez Podobnik, je poudaril, da morajo bogate države pomagati državam v razvoju, saj moramo zagotoviti, da države v razvoju ne ponovijo napak že razvitih držav. Številne države v razvoju se počasi zavedajo, da morajo sprejeti odgovornost.

Marko Hren iz Službe vlade RS za razvoj je izpostavil nujnost za povezovanje akterjev, kot so podjetja, nevladne organizacije, javna uprava, stroka in vlada. Le na takšen način je mogoče povečati koherentnost slovenskih politik na področju podnebja in razvojnega sodelovanja.

Predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve, Aleš Verdir, je poudaril, da se bo globalna revščina povečala, če ne bo ukrepanja za stabilizacijo podnebja. Podnebne spremembe bodo vplivale na življenja številnih ljudi in zato se bo tudi mednarodna skupnost morala odzivati hitreje.

Lidija Živčič, predsednica Focus društva za sonaraven razvoj, je povedala, da v društvu s projektom povezovanja podnebja in razvojnih izzivov želijo odpreti razpravo o možnostih sinergij za reševanje problemov podnebja in razvojnih izzivov. To razpravo želijo prenesti na politično raven, da bi s tem pripomogli k večji povezanosti med sektorjema.

Drugo omizje je bilo namenjeno razpravi o prilagajanju in pomoči za prilagajanje. Kjučno sporočilo je bilo, da Slovenija nima primerne institucionalne ureditve za povezovanje razvojnega sodelovanja in podnebnih sprememb.

DSC06049.JPG

Mag. Andrej Kranjc, nacionalni koordinator za Okvirno konvencijo ZN o podnebnih spremembah, je predstavil pomembnost vzporedne mitigacije in adaptacije. Najboljše prilagajanje je trajnostni razvoj. Za prilagajanje se vzpostavljajo skladi, vendar se vanje steka premalo denarja. Aleš Kranjc Kušlan iz Zavoda Ekvilib je predstavil razkorak med želeno in realizirano razvojno pomočjo. Slovenija se je kot nova članica zavezala, da do 2015 namenimo 0,33 % BDP kot razvojno pomoč in obstaja bojazen, da bo podnebna pomoč oblikovana na račun razvojne pomoči, kar pa ni dopustno. Predstavnik društva Humanitas, Rene Suša, je opozoril, da so sredstva razvojne pomoči zanemarljiva v primerjavi s koristmi, ki so jih razvite države prejele ob izkoriščanju držav v razvoju. Zato je potrebno govoriti o razvojnem sodelovanju, namesto pomoči. Predstavil je tudi koncept pravične trgovine kot enakovrednega partnerstva med državami v razvoju in potrošniki v razvitem svetu. dr. Lučka Kajfež Bogataj iz Biotehniške fakultete ter članica IPCC je poudarila, da imamo v svetu zelo neenako razporejene izpuste toplogrednih plinov, skoraj obratno sorazmerno pa so neenako razporejene posledice: tisti, ki izpustijo najmanj emisij, so najbolj na udaru zaradi posledic podnebnih sprememb. Zato imamo veliko odgovornost za pomoč in če bomo ostali nevtralni, bomo na strani krivičnih.

Tretje omizje se je osredotočilo na vlogo gospodarstva, ki je pomembna, čeprav je nujno tudi sodelovanje vlade in ljudi. Gospodarstvo je veliko že naredilo, vendar pa mora z delom nadaljevati, in sicer ne samo pri zmanjševanju emisij, temveč tudi pri širjenju svoje globalne odgovornosti.

Dimitrij Grčar iz Ministrstva za gospodarstvo je poudaril, da je razvojna pomoč v Sloveniji decentralizirana in nima ne agencije ne sklada, ki bi jo koordinirala. Opozoril je na problem restriktivnih standardov in ekonomskih vzvodov, ki omejujejo sodelovanje z državami v razvoju. V imenu Gospodarske zbornice Slovenije je Vekoslav Korošec povedal, da sicer imamo ambiciozne cilje in spisek želja za omejevanje podnebnih sprememb, vendar pa nimamo projektov in izpostavljene implementacije le-teh. Evropa bo zmanjšala naraščajočo energetsko odvisnost le, če bo vlagala v učinkovito rabo energije in nadaljnji razvoj obnovljivih virov energije. Na koncu pa je Marta Svolšak iz delniške družbe Petrol omenila vključenost njihovega podjetja v izvajanje okolju prijaznih projektov, še posebej med študenti, ter vključevanje in izobraževanje zaposlenih v Petrolu za nove tehnologije in razvojne možnosti.

DSC06063.JPG

Okrogla miza je bila organizirana v okviru projekta Developing while safeguarding climate? Yes, it’s possible!, ki se izvaja s finančno podporo Presidency fund in Evropske komisije. Projekt je del dejavnosti ‘V različnosti je moč’, ki je projekt, ki ga razvojne nevladne organizacije izvajajo pod okriljem Sloge v času predsedovanja.

Kontakt:

Lidija Živčič, Focus društvo za sonaraven razvoj, [email protected], 041 291091

Živa Gobbo, Focus društvo za sonaraven razvoj, [email protected], 01 515 40 80