Široka skupina strokovnjakov in predstavnikov civilnodružbenih organizacij je pred današnjo izredno sejo Državnega zbora pozvala poslanke in poslance, naj zavrnejo odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o JEK2. Opozorili so, da je predlagano referendumsko vprašanje sugestivno in zato neustrezno ter da ključnih podatkov in analiz, ki jih volivci rabimo za informirano odločitev, ni na voljo.

“Kdo bo nosil odgovornost, če bo šlo kaj narobe, kot smo to videli pri TEŠ6 in Magni? Kar ljudstvo, ki ste ga poslali na referendum brez zadostnih informacij?” se je uvodoma vprašala Gaja Brecelj, direktorica Umanotere. Izpostavili so, da gre pri JEK2 za največjo investicijo v zgodovini Slovenije, ki bo imela vpliv tudi na druge javne sisteme in državne investicije, kot so zdravstvo, šolstvo, javni promet, stanovanja in drugo, ter da verjamejo, da bi se pred odločanjem na referendumu morala zgoditi vključujoča, odprta in demokratična razprava o energetski prihodnosti Slovenije.

Izjave sodelujočih

Matjaž Hanžek, nekdanji varuh človekovih pravic in predsednik Preiskovalne komisije DZ za TEŠ6

“Projekt JEK2 se sploh uradno še ni začel in že lahko opazimo mnoge vzporednice. Ti so: usklajenost večine političnih strank preko in mimo ideoloških ter siceršnjih nasprotovanj; izsiljen nepotrebni referendum brez ustreznih informacij za odločanje; poudarjanje mnenj strokovnjakov, ki gradnjo podpirajo, in demonizacijo ter izključevanje tistih, ki zahtevajo neodvisne strokovne analize. Enak odnos imajo odločevalci – vlada, Državni zbor – do nevladnih organizacij in javnosti nasploh; zagovorniki investicije prikazujejo katastrofo, ki naj bi se zgodila, če ljudje ne bojo podprli njihovega predloga. Ta in še mnoga druga dejanja, podobna pri izsiljevanju za TEŠ6, mi potrjujejo strah, da pri izgradnji JEK2 ne gre za reševanje slovenske energetike, ampak za ponovno polnjenje žepov samooklicane elite na račun amorfne mase, ki bo končni zapitek tudi plačevala. “

Dr. Iztok Šori, direktor Mirovnega inštituta:

“Na Mirovnem inštitutu se zavzemamo za verodostojen referendum, ki naj se izvede šele takrat, ko bo vlada predstavila vse potrebne informacije in argumentirano zavrnila alternativne možnosti. Državljanke in državljani imamo pravico odločati na podlagi natančnih izračunov, preverjenih dejstev in različnih projekcij, ne pa na podlagi oglaševalskih kampanj politično-kapitalskih lobijev. Zahtevamo informirano debato o vprašanjih, ki zadevajo našo skupno prihodnost. Zahtevamo, da prenehate z zlorabami referendumov za lastne interese. Zahtevamo, da v ospredje postavite interese ljudi.”

Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije pri Amnesty International Slovenije:

“Tudi postopkovne pravice so človekove pravice.  V primeru načrtovane izgradnje Jek 2 so slovenske oblasti zavezane zagotoviti dostop do informacij in omogočiti sodelovanje javnosti. Sodelovanje javnosti pa ni in ne sme biti zgolj floskula ali nekaj, kar se obkljuka z najmanjšim vložkom. Seveda je treba v opuščanje fosilnih goriv vlagati sredstva, a oblasti glede tega nimajo kar prostih rok. Izdelati morajo neodvisne ocene vplivov projektov, primerjave stroškov in rešitev: ter te podatke javnosti podati pravočasno ter na dostopen in razumljiv način. Narediti morajo tako domačo nalogo, ki jo opravi vsakdo med nami, ko v svojem gospodinjstvu in za svoj denar načrtuje kakršnokoli prenovo. Tudi to, kako država porablja sredstva, je namreč vprašanje človekovih pravic.”

Dr. Tadej Troha, predstojnik Filozofskega inštituta ZRC SAZU:

“Podnebna kriza je kriza sedanjosti, a še bolj je kriza prihodnosti. V naslednjih desetletjih bo situacija še bolj negotova, prestreljena z ekstremnimi dogodki, ki bodo zahtevali kompleksne, inovativne, pa vendar hitre odzive. Projekt izgradnje NEK 2 je v dani situaciji in v danih političnih okvirih trikratno škodljiv. Prvič, izgradil bo iluzijo, da smo problem že rešili, pa čeprav bomo gledali le načrte ali gradbeno jamo. Drugič, zaradi izjemnih stroškov bo tudi praktično onemogočil preostale ukrepe, od vpeljave preostalih obnovljivih virov do nujnih prilagoditvenih ukrepov. In tretjič, ljudstvo, ki bo zavedeno z manipulativnim referendumskih vprašanjem, bo na koncu krivo za vse, kar bo šlo narobe. Kar pomeni: kriv ne bo nihče.”

Matevž Lenarčič, pilot, alpinist, biolog in fotograf:

“Človeštvo ima samo tri zares pomembne probleme. Relativno majhen planet zemlja z zelo omejenimi naravnimi resursi in milijarde ljudi z brezmejnim pohlepom. Tretji problem je, da se večina posameznikov tega ne zaveda. Pohlep po denarju, stvareh, ugledu, moči in nadzoru, pohlep po športnih, znanstvenih, tehnoloških dosežkih, potovanjih in sreči nas je zasvojil in zameglil razum. Naš pohlep potrebuje vedno več energije, ki jo lahko pridobimo zgolj na človeštvu škodljive načine. Jedrski reaktorji ne smrdijo, iz njih se v  glavnem kadi vodna para, jedrska energija je iracionalna, ker jo večinoma ne razumemo, nesreče so zaenkrat daleč od Krškega. Navidezna sprejemljivost torej. Jedrski reaktorji so perverzno dragi, zato se nanje lepijo politiki, gospodarstveniki, podjetniki, orožarska industrija… in ljudje, ki ne razumejo, da nam fizične meje našega lepega planeta preprečujejo brezmejno gospodarsko rast, v jedrski energiji pa vidijo rešitev za svoj brezmejni pohlep. Zmanjšajmo porabo energije, ustavimo gospodarsko rast in tehnološki razvoj, preprečimo referendum o kraji javnih sredstev.”

Jaša Jenull, predstavnik iniciative Glas ljudstva:

“V iniciativi Glas ljudstva se pridružujemo organizacijam, ki opozarjajo na netransparentno in manipulativno vodenje in razvijanje projekta JEK2 s strani Vlade RS, ki predlaga referendum o izvedbi JEK2, še preden so javnosti predstavljeni ključni podatki in analize o načrtovani elektrarni, na podlagi katerih bi lahko sprejeli odločitev. Opozarjamo, da sta koalicijski stranki Gibanje Svoboda in Levica pred državnozborskimi volitvami podpisali zahtevo civilne družbe, ki pravi, da je potreben moratorij na razvoj nove fosilne, jedrske in potencialno okolju škodljive infrastrukture, dokler ni v procese odločanja možno enakopravno vključiti tudi strokovno in širšo javnost. Vlada v razvoj projekta JEK2 vsekakor ni vključila strokovne in širše javnosti, hkrati tudi ni zagotovila pogojev za poglobljene raziskave dejanskega vpliva projekta na energetsko oskrbo, javne finance, okolje, zdravje, varnost prebivalstva in na druge javne sisteme. Vodenje projekta se odvija za zaprtimi vrati, javna komunikacija pa poteka s strani investitorja in ne političnih odločevalcev. “

Dr. Dušan Plut, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani: 

“Skrajno neodgovorno je, da državljanke in državljane Slovenije izvoljena politika le dober mesec dni pred posvetovalnim referendumom pušča praktično brez ocen o celostnih stroških načrtovanega projekta JEK2. Za odgovorno in pretehtano odločanje ljudstva med drugim ni ustreznih podatkov o večplastnih posledicah največje poosamosvojitvene investicije na obseg in kakovost eksistenčno pomembnih javnih dobrin, na skladnejši regionalni razvoj, socialno varnost, rabo obnovljivih virov energije itn. DZ naj referendum razpiše v drugi polovici leta 2025.”

Zoran Kus, bivši državni sekretar za okolje in prostor: 

“Obnovljivi viri energije, predvsem sončne, so absolutni zmagovalec zelenega in trajnostnega energetskega prehoda. K temu uspehu prispevajo pospešene inovacije in konkurenca, digitalizacija in umetna inteligenca, eksponentni razmah kapacitet ter rapidno padajoče cene energije. Dodatno pa tudi stroškovno učinkoviti hranilniki energije velike zmogljivosti za presežke elektrike iz obnovljivih virov ter naprave za izdelavo zelenega vodika in drugih prenosnikov energije. Celotni stroški investicije za novo jedrsko elektrarno Krško bi bili bistveno večji kot za sončne elektrarne za enako količino proizvedene energije, cena jedrske elektrike pa bi bila najvišja med vsemi viri.”

Sara Kosirnik, vodja kampanj pri Greenpeace Slovenija:

“Pomanjkanje informacij in kopica neznank o projektu JEK2, politično zavajanje, manipulativno referendumsko vprašanje in milijonska medijska propaganda investitorja –  glede na dosedaj videno, politiki ne zaupamo, da bo projekt peljala transparentno in v interesu prebivalstva. referendum o JEK2 zavračamo tudi in predvsem zato, ker jedrska energija s seboj prinaša kopico tveganj in nerešenih vprašanj, je najdražja in najpočasnejša. Samo dva reaktorja od 18, ki so začeli komercialno delovati med letoma 2020 in 2022, so zgradili po zastavljeni časovnici. Slovenija je zavezana emisije drastično zmanjšati že do leta 2030, takrat pa se tudi v najbolj optimističnem scenariju JEK2 še ne bo začel niti graditi.”

Dr. Jonas Sonnenschein, okoljski ekonomist pri Umanoteri:

“Z referendumom bo del odgovornosti za odločanje o JEK2 prevaljen na volivke in volivce, ne da bi bili obveščeni o morebitnih makroekonomskih tveganjih in posledicah za državni proračun. To je, milo rečeno, zelo nenavadno za projekt, ki bo 15-krat dražji od TEŠ6 in bo vsaj desetkrat večji od celotnega proračuna države za investicije. Naivno bi bilo verjeti, da je mogoče JEK2 zgraditi brez vpliva na druge javne izdatke in naložbe. Predlagam, da se milijoni za manipulativni referendum raje porabijo za temeljito analizo alternativ ali, še bolje, za nujno potrebne investicije v distribucijsko omrežje, da se manj vlog za priključitev sončnih elektrarn zavrne.”

Aljoša Petek, okoljski pravnik pri PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja:

“Nevladne organizacije smo v zadnjih desetletjih neštetokrat dokazale, da smo vselej na strani ljudi, z besedami in dejanji. Tako v projektih, kot je cementarna Lafarge, Salonit Anhovo, kot so TEŠ6, Magna, referendum o vodah. JEK2 je račun brez krčmarja. Verjetno se strinjamo, da preden doma investiramo v stanovanje, hišo, pridobimo vse razpoložljive informacije. JEK2 pa je domišljijska hiša, za katero ne vemo, kdo jo bo gradil, kako bo velika, koliko bo stala in kako jo bomo plačali, ob tem niti ne vemo, če bo kaj ostalo za vrtec, šolo, zdravnika in tako naprej. Odločanje ljudi na referendumu vsekakor podpiramo, vendar na podlagi nujnih, verodostojnih, preverjenih informacij. Ljudje ne bomo nosili odgovornosti manipulativnih političnih in interesnih odločitev. Glede na obstoječe informacije, ki jih GEN energija sporoča javnosti, lahko referendumu o JEK2 rečem samo ne, hvala!”

Matjaž Valenčič, Zveza ekoloških gibanj Slovenije:

“Ne veste, kaj pomeni referendum, ker ne smete vedeti. JEK2 bo proizvajal samo 20 odstotkov energije v državi, moramo pa razogljičiti celotno energetiko. Poleg JEK2 bomo rabili še mnogo hidroelektrarn, sončnih, vetrnih… Tega ne povejo niti ne povejo, koliko bo to stalo. Ne smemo vedeti. Bomo pa morali plačati. Če bo stal JEK2 10 milijard (pa bo mnogo več), pomeni, da bo vsak zaposleni plačal po 10.000 € zato, da bo čez dvajset let kupoval najdražjo, jedrsko elektriko. Predlagamo odlog referenduma, do takrat pa naj javnost dobi korektne informacije o celovitem trajnostnem energetskem prehodu.”

Mag. Jure Vetršek, predsednik Eko kroga:

“Oblast nas sili, da se odločimo o zadevi, ki bo močno vplivala na življenje na tem prostoru vsaj nekaj stoletij. Ne vemo pa, ali jo sploh potrebujemo, kdaj bo narejena, koliko bo stala in kdo nam jo bo prodal. Slovenija bo naslednjih 100 let ali več popolnoma odvisna od prodajalca zaradi vzdrževanja. Mi pa bi se na referendumu morali odločati o JEK2, čeprav ne vemo, s kom bomo v takšno zvezo vstopili in ali je dolgoročno za nas to sploh dobro.”

Špela Berlot Veselko, direktorica CIPRA Slovenija: 

“Za informirano odločanje potrebujemo verodostojne informacije. Informacije o gradnji JEK2 so skope in zavajajoče. Državljanke in državljani imamo pravico do informiranega odločanja o tako pomembni temi. Informacij ni, referendumsko vprašanje pa je dvoumno. Preden se odločimo za nakup izdelka, preberemo deklaracijo, pri JEK2 deklaracije ni, volivke in volivci si jo zaslužimo.”

Dr. Lidija Živčič, strokovna vodja pri Focusu:

“Pri JEK2 se močno nakazuje na ponovitev zgodb TEŠ6 in Magne: lobisti projekta mimo volje in vednosti javnosti preko vlade, bolj specifično preko posebnega državnega sekretarja, ki je zadolžen samo za projekt JEK2, že delajo potrebne korake za gradnjo novega jedrskega reaktorja. Že zdaj je projekt tako daleč – porabljenega ogromno denarja, sprejeta vrsta odločitev – da bo zlahka na mizi znova argument, da se procesa več ne splača ustaviti, kot pri TEŠ6. Rezultat bo pregrešno drag projekt, v katerem izginjajo milijoni, ter visoka cena za prebivalstvo – razen, če se temu nesmiselnemu in neekonomičnemu projektu, ki nam ga vsiljuje jedrska stroka v spregi s politiko, začnemo močno upirati, z glasovanjem proti na referendumu kot prvim korakom.”