Skupaj s pomočjo energetsko revnim gospodinjstvom vlada potihoma namenja desetine milijonov za izbrano industrijo

Visoke cene plina in električne energije so prizadele številna gospodinjstva, ki se spopadajo z vprašanjem, kako si zagotoviti topel dom in poplačati vrtoglave položnice. Vlada je konec prejšnjega tedna končno sprejela predlog ukrepov za omilitev posledic dviga cen energentov, ki med drugim predvideva 150 evrov enkratne pomoči za ranljiva gospodinjstva. Hkrati pa vlada 12 (naj)večjim industrijskim porabnikom energije, energetskim »požeruhom«, obljublja večdesetmilijonske subvencije za nakup električne energije. In to vse do leta 2030*. Gre za socialno nepravične in gospodarsko nerazvojne ukrepe, ki so v posmeh vsem, ki živijo v energetski revščini, kot tudi podnebnim prizadevanjem za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

Vlada tako, v senci prepotrebne začasne pomoči za gospodinjstva, za 12 izbranih podjetij pripravlja ukrep, ki jim bo vsako leto do leta 2030 omogočal milijonske subvencije za nakup električne energije. Ob tem ta ista podjetja že danes uživajo številne olajšave in vračila pri nakupih energentov v višini nekaj deset milijonov evrov letno. Rešitev ni v nepravičnem subvencioniranju industrijskih »požeruhov« in fosilnih virov, temveč v prehodu na samooskrbo iz obnovljivih virov energije, opozarjajo v Umanoteri in Focusu.

Vlada že dve leti pripravlja vse potrebno za uveljavitev t. i. sheme za kritje posrednih stroškov pri nakupu električne energije. Shema predvideva nove, dodatne subvencije največjim industrijskim porabnikom energije. Predlagana shema predvideva razdelitev več kot 28 milijonov evrov subvencij dvanajstim izbranim industrijskim podjetjem za obdobje od leta 2020 do 2023, za kar so že rezervirana sredstva v podnebnem skladu. Nov Zakon o varstvu okolja, ki ga bo Državni zbor predvidoma obravnaval v kratkem, pa predvideva, da bi za ta namen lahko porabili celo četrtino celotnega podnebnega sklada. Ob trenutnih prilivih v sklad bi to pomenilo približno 30 milijonov evrov subvencij letno, ki bi jih izbrana podjetja prejela vsako leto vse do leta 2030.

Andrej Gnezda, Umanotera, je dejal:

»Del industrije in Gospodarska zbornica že dalj časa lobirata za takšno ureditev in sedaj, v času energetske draginje ter v posmeh vsem, ki živijo v energetski revščini, namerava vlada ta ukrep potihoma sprejeti in subvencionirati industrijske velikane. Medtem pa ljudi, ki živijo v energetski revščini, predolgo pušča na hladnem.«

Nove subvencije za energetsko intenzivno industrijo so sporne tudi z okoljskega vidika. 

Barbara Kvac, Focus, pojasnjuje:

»Upravičenci do kritja posrednih stroškov bodo zavezanci ETS – evropske sheme trgovanja z emisijami, katere glavni namen je s cenovnim signalom spodbujati velike onesnaževalce k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Kritje posrednih stroškov bo ta cenovni signal oslabilo ali celo izničilo in s tem zmanjšalo motivacijo upravičencev za izvajanje ukrepov zmanjšanja emisij. Tako bodo te naprave emitirale več toplogrednih plinov, okoljske škode, ki bodo nastale, pa bodo bremenile davkoplačevalce in prihodnje generacije.«

Slovensko gospodarstvo v primerjavi z ostalimi članicami EU v veliki meri sestoji iz energetsko intenzivne industrije – po tem kazalniku se Slovenija uvršča v sam neslaven vrh EU. Visoka snovna in energetska intenzivnost naše industrije predstavljata težavo za konkurenčnost našega gospodarstva, ki se bo v prihodnje le še dodatno zaostrovala. Na to dejstvo je UMAR opozoril že leta 2017, a od takrat nismo storili ničesar, da bi naslovili ta problem in industrijo prestrukturirali. S predlogi, kot je aktualni vladni, pa ta problem zgolj dodatno poglabljamo.

Andrej Gnezda zaključuje:

»Rešitev ni v večdesetmilijonskih subvencijah industrijskim »požeruhom« in fosilnim gorivom, temveč v prestrukturiranju teh podjetij in gospodarstva ter prehodu na energetsko samooskrbo, ki bo temeljila na obnovljivih virih energije. To je edina dolgoročna smer razvoja, ki bo zagotovila prihodnost našega gospodarstva in njegovo konkurenčnost.«

*Shema se sprejema v okviru predloga Zakona o varstvu okolja in Uredbe o pravici do nadomestila za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov.