Slovenija med petimi državami EU, ki nameravajo kuriti premog po letu 2030

Ljubljana, 14. janura 2022 – Vlada RS je včeraj sprejela Nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, ki kot letnico prenehanja rabe premoga v Sloveniji opredeli leto 2033. Organizaciji Focus in Greenpeace Slovenija opozarjata, da se Slovenija, ki je kot predzadnja država EU sprejela letnico izhoda iz premoga, s tem pridružuje 5 drugim državam, katerih letnica ni skladna z zavezami Pariškega podnebnega sporazuma. 

Glede na opozorila podnebne znanosti in cilje Pariškega podnebnega sporazuma, izhaja, da bi morale države OECD, vključno s Slovenijo, svoje premogovne elekrarne zapreti najkasneje do leta 2030. Organizaciji Focus in Greenpeace sta v sklopu procesa priprave strategije zagovarjali letnico 2030 kot edino sprejemljivo, a tekom priprave strategije so bile upoštevane le letnice 2033, 2038 in 2042. 

Organizaciji tudi opozarjata, da je hitrejše zapiranje TEŠ ne le nujno z vidika podnebnega ukrepanja, temveč postaja tudi ekonomsko neizogibno. Ne glede na določeno letnico 2033 v strategiji obstaja velika verjetnost, da bo zaradi slabe finančne situacije TEŠ, ki od začetka delovanja bloka 6 ustvarja izgube, ter podnebnih politik EU, dvigajočih cen C02 in razcveta obnovljivih tehnologij, premogovno elektrarno v Šoštanju potrebno zapreti pred letom 2030.

Slovenija je pri repu držav držav članic Evropske unije kar se tiče sprejema strategije za izhod iz premoga, saj je strategijo sprejela kot predzadnja, zgolj še Poljska nima sprejete strategije. S svojimi načrti se Slovenija pridružuje 5 drugim državam EU (Nemčija, Hrvaška, Češka, Bolgarija in Romunija), ki nameravajo premog kuriti še po letu 2030 [1]. Od omenjenih pa je Nemčija že napovedala revizijo svojega načrta, s predvideno postavitvijo konca rabe premoga v leto 2030, saj trenutno zasleduje cilj elektroenergetskega sistema, temelječega na 100 % OVE, do leta 2035.

Dr. Tomislav Tkalec, strokovni sodelavec organizacije Focus: Poudarjamo, da mora biti izvedba prehoda stran od premoga pravično zastavljena, s čimer mislimo na podnebno, okoljsko in družbeno pravičnost, tako na ravni same regije kot do globalnih zavez. Ključno je, da za kakovostno življenje v premogovnih regijah država vzpostavi pogoje, ki bodo omogočili pravičen in vključujoč prehod v podnebno nevtralnost, pomembno in aktivno vlogo pri tem morajo odigrati predvsem lokalni akterji.

Katja Huš, predstavnica Greenpeace Slovenija: “Če pogledamo okoljski realnosti v oči, preprosto ne moremo dovoliti še 12 let kurjenja premoga. Če pogledamo ekonomski realnosti v oči, pa ne vemo, kako bi naša največja premogovna elektrarna sploh lahko tako dolgo delovala brez zajetne denarne pomoči. TEŠ je v resnih finančnih težavah, ki se bodo zaradi podnebnih politik EU, cen C02 kuponov in konkurenčnih tehnologij, le še večale. Ne glede na letnico, ki je zapisana v dokumentu, je naloga države, da se začnemo resno pripravljati na precej hitrejše zapiranje TEŠ in izvajati energetski prehod na obnovljive vire energije.”

[1] Pregled zavez evropskih držav za opuščanje premoga najdete tukaj.

 

Kontakta za več informacij:

dr. Tomislav Tkalec, Focus, društvo za sonaraven razvoj, [email protected], 059 071 325

Katja Huš, Greenpeace Slovenija, [email protected], 040 981 621