Slovenija ne dela dovolj, da bi zaustavila razmetavanje z energijo

Smernica o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah (Smernica 2006/32/EC) predpisuje, da morajo države članice do 30. junija 2007 izdelati nacionalne akcijske načrte. Slovenija pri pripravi načrta zamuja in bo rok za oddajo prekoračila, prav tako kot tudi številne druge članice EU. Pričakuje se, da bo načrte pravočasno oddalo le 5 do 7 držav.

Zamuditev roka za oddajo sama po sebi ne bi bila težavna, če ne bi bila le še en dokaz neresnosti oziroma nepripravljenosti države, da se s problemom energetske neučinkovitosti resno spopade. Dokazov za to, da Slovenija ni pripravljena narediti veliko, da bi zaustavila dobesedno razmetavanje z energijo, je veliko.

Slovenija ima že od leta 2004 v Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu zapisanih vrsto ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti, za katere naj bi po tem programu namenila okvirno 58,3 milijonov EUR (14 milijard tolarjev) na leto. Dobri nameni iz papirja so do sedaj bili realizirani s podporo borih 4,2 milijona EUR (oz. 1 miljarde tolarjev) letno, kar predstavlja le 7 % predvidenih sredstev. Prav tako je v razpravah o novih energetskih investicijah ponavadi spregledan 65. člen Energetskega zakona, ki pravi, da imajo ob enakih stroških za izrabo varčevalnih potencialov na strani rabe ali za zagotavljanje novih zmogljivosti za isti obseg energije prednost ukrepi za dosego varčevalnih potencialov. Tudi pri izkoriščanju evropskih skladov se nismo potrudili zaustaviti potratne rabe energije. V sedaj pripravljenem programu za finančno perspektivo do leta 2013 je projektu ‘Trajnostna energija z ekonomijo vodika’ namenjenih le 3.8 % (1) vseh sredstev.

‘Razlog za neaktivnost Slovenije na tem področju ni visoka energetska učinkovitost. Energetska intenzivnost Slovenije je namreč za okoli tri četrtine višja od povprečja t.i. starih članic EU. Ekonomsko upravičen obseg izboljšanja energetske učinkovitosti je velik tako v gospodarstvu kot v javnem sektroju in bi se ob ustrezni politiki cen lahko še povečal’, je poudarila Barbara Kvac, vodja projektov v Focus društvu za sonaraven razvoj.

‘Slovenija ne zamuja samo roka za oddajo načrta, temveč predvsem priložnost, da skozi dobro zastavljen akcijski načrt za energetsko učinkovitost zaustavi svoje razmetavanje z energijo, ki nas stane vse več in več. Ukrepov je na voljo dovolj, v primerjavi z ostalimi načini za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov pa je učinkovita raba energije relativno poceni. Poleg tega učinkovita raba energije pomaga zmanjševati našo odvisnost od uvožene energije in tako veča našo varnost pri oskrbi z energijo,’ je še dodala Kvacova.

Za neresnost držav članic pri oblikovanju nacionalnih akcijskih načrtov lahko upravičeno krivimo tudi Evropsko komisijo, ki kljub zagotovilu, da bo pripravila smernice za izdelavo nacionalnih akcijskih načrtov, ni zagotovila dovolj informacij za njihovo pripravo. Odprta vprašanja se nanašajo predvsem na upravičene ukrepe ter metodo ocenjevanja nacionalnih načrtov. Izdelava akcijskih načrtov je tako samo še ena nepotrebna ‘domača naloga iz Bruslja’, namesto da bi bila resno sredstvo za boj proti nadaljnjemu spreminjanju podnebja.

Ukrepi učinkovite rabe energije so ekonomsko najbolj upravičen način boja proti podnebnim spremembam, saj poleg zmanjšanja emisij toplogrednih plinov lahko pripomorejo tudi k zagotavljanju več tisoč novih delovnih mest in hkrati zmanjšajo izdatke za energijo. Prav tako lahko ukrepi učinkovite rabe bistveno prispevajo k doseganju skupnega evropskega cilja nove energetske politike – zmanjšanju energetske uvozne odvisnosti. Energetska učinkovitost je nizko viseče sadje na drevesu, ki ga je najlažje pobrati. Nerazumljivo je, da tako Slovenija kot EU raje napor vlagata v višje ležeče ukrepe.

Več informacij:

Barbara Kvac, Focus društvo za sonaraven razvoj, [email protected], tel. 040 722 149

(1) http://www.foeeurope.org/publications/2007/EUfunds4energy.pdf