Strukturni in kohezijski skladi EU so s 44 milijardami EUR letno drugi največji kos proračunske pogače EU. Od leta 2007 dalje bo polovica te vsote pomagala oblikovati dolgoročni razvoj novih držav članic in pristopnic, med njimi tudi Slovenije. Učinkovita in okolju prijazna raba EU skladov bi tako morala biti v interesu nas, davkoplačevalcev iz vse EU.
Žal rezultati primerjalnih analiz, ki sta ju opravili organizaciji Friends of the Earth Europe in CEE Bankwatch, kažejo, da bomo v Sloveniji zamudili priložnost, da si s pomočjo sredstev iz EU zagotovimo trajnostno prihodnost. O tem, za kaj se bodo porabila sredstva EU, se namreč odloča vsaka država članica sama, in v Sloveniji smo do sedaj sprejeli odločitve, ki nas ne bodo vodile v trajnostno prihodnost. O načrtih držav članic za rabo skladov EU se mora pred dokončno potrditvijo izreči Evropska komisija.
Prva zgoraj omenjena primerjalna analiza (1) je bila osredotočena na rabo skladov EU za trajnostno energijo, predvsem za učinkovito rabo in obnovljive vire energije. Primerjava kaže, da načrtuje Slovenija relativno močno podpreti trajnostno energijo, saj je s 3.8 % sredstev, ki jih načrtuje nameniti trajnostni energiji, takoj za vodilno Litvo, ki bo v razvoj trajnostne energetike vložila kar 6.1 % vseh sredstev, ki jih bo med leti 2007-2013 pridobila iz EU skladov. Kljub temu organizaciji v analizi priporočata, da naj bi države namenile trajnostni energiji vsaj 5 % sredstev. To pomeni, da tudi Slovenija lahko naredi še nekaj korakov. Glede na ocene o morebitnem nedoseganju ciljev iz kjotskega protokola (2), bi bilo za slovenske programske dokumente res priporočljivo, da še kakšen košček pogače namenijo predvsem učinkoviti rabi energije (3).
Druga primerjalna analiza (4) je v središče postavila potrošnjo EU skladov za trajnostne oblike mobilnosti. Na tem področju so slovenske prioritete zaskrbljujoče. Od okvirno 805 milijonov EUR, ki naj bi jih namenili za razvoj transporta, je skoraj polovica namenjenih za gradnjo cestne in avtocestne infrastrukture. 42 % oz. 338 milijonov EUR je namenjenih za modernizacijo ali izgradnjo železnic, le za kakšen odstotek sredstev pa je namenjenih podpori javnega potniškega prometa in kolesarskim stezam. S takšno porazdelitvijo sredstev so lahko zadovoljni gradbinci, drugi davkoplačevalci pa bomo ostali praznih rok. S takšnim razvojem prometnega sektorja namreč samo povečujemo pogojenost svoje mobilnosti z uvoženimi gorivi ter negativne učinke na svoje okolje in zdravje. Da o vsej škodi, ki jo povzroča tranzitni promet v Sloveniji, niti ne govorimo.
Milijoni evrov sredstev, ki jih bo EU radodarno dodelila Sloveniji v prihodnjih letih, imajo možnost, da spodbudijo in financirajo trajnosten razvoj naše države. Ta sredstva nam lahko pomagajo zagotoviti prihranke energije, omogočijo razvoj obnovljivih virom energije, izgraditi varne kolesarske steze, usposobiti javni potniški promet za kakovostno delovanje ali ozaveščati ljudi o trajnostni mobilnosti. Ali bomo sredstva EU izkoristili tako, da bomo z njimi podprli projekte, ki bodo prinašali dolgoročne koristi družbi in gospodarstvu, ne da bi še naprej degradirali naše okolje? Odločitev o tem je še mogoče sprejeti. S prerazporeditvijo prioritet in sredstev lahko Slovenija oblikuje kakovostne programske dokumente še preden ji to nalogo naloži Evropska komisija.
Kontakt: Lidija Živčič, 041 291091, [email protected]
Koalicijo za trajnostno prometno politiko sestavljajo: CIPRA Slovenija
