EU se že nekaj časa pogovarja o prehodu na cilj 30 % zmanjšanja izpustov do 2020. Znanstveniki namreč opozarjajo, da trenutni 20 % cilj ni zadosten za stabilizacijo podnebja. Razprave o prehodu na strožji cilj se ponavadi vrtijo okoli povečanja stroškov in negativnih vplivov na gospodarstvo. ‘Poročilo Zakaj bi morala Evropa okrepiti svoje podnebno ukrepanje do leta 2020 jasno kaže, da okrepitev cilja prinaša nedvoumne koristi za gospodarstvo, družbo in okolje. Zato je prehod na okrepljen podnebni cilj nujna prihodnost EU,’ pojasnjuje avtor poročila, Tomas Wyns iz CAN Europe.

Poročilo namreč ugotavlja, da bi okrepljen podnebni cilj prinesel ‘okoli 10 % povečanje BDP do leta 2050, 2 milijona neposrednih in posrednih novih delovnih mest, povečanje energetske neodvisnosti in manjše negativne vplive na zdravje, kar bi zdravstvenim blagajnam po Evropi prihranilo med  €14.6 in €30.5 milijard letno do leta 2020,’ kot razlaga Wyns.

Medtem, ko postaja vse bolj jasno, da je prehod na ostrejši podnebni cilj za Evropo pametna in nujno izbira, pa Slovenija vztrajno nadaljuje z investicijo v TEŠ 6. ‘Čeprav HSE in TEŠ javnost zavajata s pojasnilom, da gre za okolju prijazno posodobitev, je žalostno dejstvo, da bo TEŠ 6 temeljil na okoljsko najbolj neprimerni tehnologiji za proizvajanje elektrike. Kurjenje najbolj umazanega fosilnega goriva – lignita – bo prebivalke in prebivalce Slovenije še dodatnih 40 let obremenjevalo na vse mogoče načine: od naraščajočih stroškov do izjemno negativnih vplivov na zdravje, da o okolju in še posebej podnebju sploh ne govorimo,’ pojasnjuje Lidija Živčič, strokovni vodja Focusa, društva za sonaraven razvoj.

‘Če bi projekt TEŠ 6 vodili transparentno, bi bilo do sedaj vsem jasno, da gre za ekonomsko, družbeno in okoljsko jamo brez dna. Denar, ki je bil vložen v projekt, je velik, vendar pa še vedno bistveno manjši kot celoten vložek – 1,2 milijarde evrov. Od tega je več kot polovico – 650 milijonov evrov – davkoplačevalskega denarja, ki je evropskima bankama EIB in EBRD na voljo za posojila, ki niso privlačna za komercialne banke,’ še opozarja Živčičeva. 

‘Nujno je, da Evropa preide na strožji cilj za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, saj ta prehod prinaša nedvomne koristi. Kot sta opozorila že dva evropska komisarja, Connie Hedegaard in Janez Potočnik, je projekt TEŠ 6 v tej luči še bolj poguben za Slovenijo, kot bi bil sicer. Skrajnji čas je, da se vlada odloči, kaj želi s tem projektom, prevzame odgovornost za svojo odločitev in vzpostavi kontrolo nad projektom TEŠ 6,’ izpostavlja Barbara Kvac, vodja programa Podnebje v društvu Focus. 

—

[1] Z več kot 140 članskimi organizacijami v 25 evropskih državah je Climate Action Network (CAN) Europe največja evropska koalicija nevladnih organizacij, ki delujejo za preprečitev najhujših posledic podnebnih sprememb. Focus, društvo za sonaraven razvoj, je aktiven član CAN Europe.

[2] Poročilo je dostopno tukaj.

[3] Poročilo Zakaj bi morala Evropa okrepiti svoje podnebno ukrepanje do leta 2020  predstavlja naslednje ključne ugotovitve:
–  Podnebno ukrepanje spodbuja gospodarsko rast: zaostritev cilja zmanjšanja izpustov iz 20 na 30 % bi prinesla okoli 10 % povečanje BDP do leta 2050. Dokaz, da je okrepljeno podnebno ukrepanje lahko dobro za evropsko gospodarsko prihodnost. 
–  Trenutni cilj zmanjšanja izpustov EU je poceni: trenutni 20 % evropski cilj zmanjšanja izpustov do leta 2020 je med najcenejšimi (izražen v % BDP) v primerjavi z najnižjimi predlaganimi cilji zmanjšanja izpustov v večini velikih neevropskih gospodarstev.
–  Odlašanje z ukrepanjem prinaša milijardne izgube: Evropske vlade lahko v obdobju med 2013 in 2020 izgubijo skoraj €70 milijard prihodkov iz avkcioniranja emisijskih kuponov, zaradi padca cene ogljika. Nemčiji grozi izguba v višini €15 milijard, Sloveniji pa €200 milijonov.
–  Pametna odločitev za ustvarjanje novih delovnih mest: Leta 2005 je sektor obnovljivih virov energije v Evropi dosegel 1,4 milijone neposrednih in posrednih delovnih mest. V primeru zmanjšanja izpustov za 30 % bi do leta 2020 v tem sektorju ustvarili 2 milijona dodatnih neposrednih in posrednih delovnih mest.
–  Energetski prihranki morajo biti prioriteta: Evropski nezavezujoči 20 % cilj za energetsko učinkovitost do leta 2020 je enak zmanjšanju rabe okoli 400 milijonov ton ekvivalenta nafte (Mtoe). Zaradi neizvajanja ukrepov je EU trenutno na poti, da ta cilj doseže le polovično. Na ta način bo EU zamudila priložnost zmanjšati izpuste za okoli 560 milijonov ton CO2 – kar je približno enako kot letni izpusti Francije.
–  Manjši stroški za fosilna goriva lahko pomagajo pri okrevanju gospodarstva: 30 % cilj zmanjšanja izpustov znotraj EU bi do leta 2020 prinesel €14,1 milijarde prihrankov iz naslova uvoza nafte in plina na leto. Skupen prihranek, v primerjavi z izhodiščno vrednostjo, znaša €45,5 milijarde. Ocene teh prihrankov so po vsej verjetnosti zelo konzervativne, saj je bila pri izračunih uporabljena cena za uvoženo surovo nafto $88,4 na sod v letu 2020, medtem ko je že v tem trenutku cena nafte nad $90 in narašča.
–  Izboljšanje zdravja evropskih državljanov je lahko stroškovno učinkovito: Organizaciji Health and  Environment Alliance (Heal) ter Health Care Without Harm Europe (HCWHE) ocenjujeta, da bi maksimalne dodatne zdravstvene koristi zaostritve cilja zmanjšanja izpustov iz 20 na 30 %, znašale med  €14.6 in €30.5 milijard letno do leta 2020.
 
***

Dodatne informacije: Anela Bešo, [email protected], 031 204 595 begin_of_the_skype_highlighting            031 204 595      end_of_the_skype_highlighting

Kontakt:
Barbara Kvac, [email protected], 040 722 149 begin_of_the_skype_highlighting            040 722 149      end_of_the_skype_highlighting
Lidija Živčič, [email protected], 041 291 091 begin_of_the_skype_highlighting            041 291 091      end_of_the_skype_highlighting
Tomas Wyns, [email protected], +32 473 840 322 begin_of_the_skype_highlighting            +32 473 840 322      end_of_the_skype_highlighting