Koalicijska pogodba trenutne vlade vsebuje zavezo za prehod v nizkoogljično družbo. Ta zaveza, skupaj z zavezo v okviru EU, da znižamo izpuste toplogrednih plinov za 20% do leta 2020, nas postavlja pred vprašanje, kako zagotoviti prehod v nizkoogljično družbo. O v tem izzivu je potekala razprava na prvih petih podnebnih posvetih v okviru projekta Slovenija znižuje CO2<<, današnji dogodek pa je povezal in nadgradil te razprave. Predstavniki Vlade RS, Evropske komisije, gospodarstva, sindikatov, znanstvene sfere ter nevladnih organizacij so se danes pogovarjali o tem, ali je prehod v nizkoogljično družbo lahko odgovor tudi na razvojne izzive EU in Slovenije.
‘Za prehod Slovenije v nizkoogljično družbo obstajajo najmanj trije dobri razlogi. Izogniti se moramo dolgoročnim škodljivim posledicam podnebnih sprememb, poleg tega pa mora Slovenija sodelovati v boju globalne skupnosti proti podnebnim spremembam in prispevati k izboljšanju globalne varnosti. Poleg tega pa lahko konkurenčnost Slovenije zagotovimo le z varčevanjem z energijo in materiali ter z izboljšanje učinkovitosti, z novimi tehnologijami in drugimi inovacijami. Vlada RS zato v teh kriznih časih na področju prehajanja v nizkoogljično družbo že kuje smer za prihodnost. Podnebni ukrepi so del izhodne strategije vlade, ki jih čedalje bolj pogosto vključuje v strateške dokumente in politike kot so Strategija razvoja Slovenije, program državnih razvojnih agencij ter Nacionalni energetski program. Vlada pripravlja tudi podnebni zakon in Strategijo prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo, ki sta ključna za prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb v naslednjih 40. letih, zato je za sprejetje takšnega zakona potreben čim širši družbeni konsenz. Nizkoogljična družba je naš strateški cilj.’ je v uvodnem nagovoru udeležencem na podnebnem posvetu izpostavil Roko Žarnič, minister za okolje in prostor RS.
Dr. Janez Potočnik, evropski komisar za okolje, je ob posvetu povedal: ‘Prehod v nizkoogljično družbo, ki učinkovito ravna z viri, je dolgoročno neizogiben za celoten svet. Tega se ne zavedamo le v EU, ampak čedalje bolj tudi v drugih delih sveta, ki so denimo v okviru ukrepov za spodbujanje rasti med finančno krizo v zeleni revoluciji videli resno priložnost in vanjo vložili precej več kot v EU. Slovenija ima kot majhna država z dobrimi naravnimi danostmi priložnost, da ob razmisleku o prihodnosti in preoblikovanju svojega razvojnega modela to izkoristi in tako zagotovi tudi dolgoročno mednarodno konkurenčnost za svoje gospodarstvo, boljše okolje in večjo blaginjo za svoje prebivalstvo. Seveda pa so tovrstne spremembe vse prej kot lahke in kratkoročno pogosto povezane s posledicami, ki potrebujejo aktiven pristop, da jih uspešno obvladamo. Zato je ključno, da o njih poteka široka javna razprava, ki je edina pot v oblikovanje družbenega soglasja. Podnebni posveti "Slovenija znižuje CO2" so pomemben prispevek k takšni razpravi. Upam, da se bo ta nadaljevala tudi v prihodnje in pripomogla k jasnim in aktivnim stališčem Slovenije tudi pri oblikovanju bodočih politik Evropske unije.’
‘Slovenija v tem trenutku sprejema podnebni zakon, katerega namen je vzpostaviti okvir za prehod v nizkoogljično družbo. Kot kažejo analize, stroški prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo niso previsoki, zato se zdi ta smer razvoja za naše gospodarstvo privlačna,’ je izpostavil Jernej Stritih, direktor Službe vlade za podnebne spremembe.
‘V posvetovalnem procesu Slovenija znižuje CO2 je fizično in preko spleta sodelovalo preko 500 ljudi. Na osnovi njihovih skupnih mnenj in predlogov so nastala Priporočila za udejanjanje podnebno-energetskih zavez v Sloveniji, za katera želimo, da jih odločevalci vzamejo resno,’ poziva Lidija Živčič iz Focusa, društva za sonaraven razvoj.
Današnji posvet je bilo mogoče spremljati tudi preko spletnega video prenosa. Na portalu www.slovenija-co2.si lahko zainteresirana javnost še poda pripombe na teme iz procesa Slovenija znižuje CO2 ali pa si ogleda rezultate procesa. "Novost pri podnebnih posvetih je bila možnost širokega sodelovanja zainteresirane javnosti, ki pa ni bila odvisna od fizične prisotnosti na organiziranih dogodkih," je izpostavila Milena Marega Škrl iz Regionalnega centra za okolje.
Podnebni posveti so ena izmed akcij v okviru partnerstva med Evropsko komisijo in Vlado RS pri komuniciranju evropskih vsebin. Posvetovalni proces so pripravile organizacije Focus društvo za sonaraven razvoj, Regionalni center za okolje, Inštitut za elektronsko participacijo in Studio 12.
***
KONTAKT: Anela Bešo, [email protected], 031 204 595
INFORMACIJE: Lidija Živčič, [email protected], 041 291 091
Več informacij o dogodku in projektu je mogoče najti na www.slovenija-co2.si
