Mediji že nekaj dni poročajo o poteku do sedaj največje mobilizacije ljudi proti jedrskim odpadkom in proti podaljšanju življenjske dobe 17 jedrskih reaktorjev v Nemčiji. Na tisoče Nemcev različnih profilov (mladi, stari, kmetje, študentje, politiki, umetniki, delavci) jasno izražajo svoje nasprotovanje jedrski industriji in nevarnemu prevozu jedrskih odpadkov iz Francije v Nemčijo, v Gorleben, kjer naj bi bili odpadki shranjeni v začasnem skladišču. Kljub temi, da nikjer na svetu ne obstaja varno trajno skladišče jedrskih odpadkov, ker to sploh ni mogoče [1], se je Gorleben izkazal za dodatno neprimeren za skladiščenje jedrskih odpadkov.
Prevoz dolgoživih smrtonosnih jedrskih odpadkov predstavlja tudi grožnjo vsakomur na poti po kateri se prevažajo odpadki. Na vlaku je 11 zabojnikov, med katerimi vsak vsebuje 100 ton jedrskih odpadkov in s tem količino sevanja, ki je bila izpuščena v jedrski katastrofi v Černobilu [2]. Za nevarno premikajočo se pošiljko se je že uveljavil izraz »Černobil na kolesih« [3]. Konkreten transport predstavlja splošno nevarnost jedrske energije in nas opominja na njeno smrtonosno plat, ki je navadno ne vidimo in se je ne zavedamo.
Protestniki pa ne nasprotujejo samo temu konkretnemu transportu, pač pa tudi zgrešeni politiki nemške vlade na področju jedrske energije, čemur se pridružujeta tudi Greenpeace Slovenija in društvo Focus. »Nemško vlado pozivamo naj vodi energetsko revolucijo na področju čiste energije, kar je Nemčija v preteklosti že počela z razvojem vrhunske industrije obnovljivih virov energije. Nemčija se naj ne vrača v čas širjenja rabe nevarne jedrske energije,« je povedal Dejan Saviæ, zastopnik Greenpeacea za podnebno in energetsko politiko v Sloveniji.
Jedrska elektrarna Krško je pred kratkim v okviru remonta izvedla tudi zamenjavo iztrošenega jedrskega goriva. V primeru Slovenije se to gorivo ne prevaža naokoli, vendar pa obstaja tveganje v shranjevanju izrabljenega jedrske goriva v skladišču pod jedrskim reaktorjem. Izrabljeno jedrsko gorivo je visokoradioaktivni odpadek in ga je potrebno shranjevati temu ustrezno. Trenutno v Sloveniji te odpadke zadržujemo v bazenih na področju elektrarne, vprašanje »kam z njimi?« pa prepuščamo našim otrokom in vnukom. S takšnim ravnanjem smo nepravični do lastnih otrok: elektriko bomo izkoriščali mi, z odpadki pa naj se ukvarjajo oni.
Dejan Saviæ je izpostavil: »Problem nevarnih jedrskih odpadkov v Nemčiji, v Sloveniji pa tudi povsod po svetu, je, da nihče ne ve, kam z njimi. Javnosti so znana skladišča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, kakršnega nameravajo zgraditi tudi v Sloveniji. Nihče, niti predstavniki jedrske elektrarne Krško, pa ne govori o nerešljivem problemu visoko radioaktivnih odpadkov. Smrtonosni radioaktivni odpadki, ki jih prevažajo v Nemčijo, se kopičijo tudi pri nas v Krškem, pri čemer jih hranimo kar na območju elektrarne.«
»Društvo Focus in Greenpeace Slovenija podpirata množice, ki jasno in glasno nasprotujejo prevozu jedrskih odpadkov v Nemčijo. V Sloveniji ni kulture izražanja nasprotovanja jedrski industriji na način, kot se trenutno dogaja v Nemčiji, vendar pa to še ne pomeni, da smo v Sloveniji vsi nekritično sprejeli rabo jedrske energije kot dejstvo. Veliko nas je, ki se zavedamo visokih tveganj in visokih stroškov, ki jih prinaša raba jedrske energije,’ je izpostavila Lidija Živčič, predsednica Focus društva za sonaraven razvoj.
—
[1] »Rock Solid? A scientific review of geological disposal of high-level radioactive waste«, http://www.greenpeace.org/eu-unit/press-centre/reports/rock-solid-a-scientific-review
[2] Na podlagi podatkov ANDRA (Nacionalna agencija za radioaktivne odpadke) je mogoče primerjati stopnjo radioaktivnosti konvoja z onesnaženjem, ki ga je povzročila nesreča v Černobilu leta 1986. Ob upoštevanju dolgoživih radio izotopov, je nevarnost tega konvoja desetkratna eksploziji v Černobilu (Černobil je dosegel 260 PBq, celoten konvoj pa 3000 PBq).
[3] Npr. Guardian: »Anti-nuclear rally protests against ‘Chernobyl on wheels’«,
http://www.guardian.co.uk/environment/2010/nov/05/anti-nuclear-chernobyl-on-wheels
***
Kontakt: Anela Bešo, [email protected], 031 204 595
Več informacij:
Dejan Saviæ (Greenpeace Slovenija), [email protected], 040 165 195
Lidija Živčič (Focus društvo za sonaraven razvoj), [email protected], 041 291 091
