EU ima le še par dni, da ponovno prevzame vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam. To lahko doseže z zagovarjanjem okoljske integritete treh ključnih elementov podnebnega dogovora, ki so v tem trenutku glavno jedro nesoglasja med državami v Kopenhagnu: cilji zmanjšanja izpustov razvitih držav, dolgoročno financiranje podnebnega ukrepanja v državah v razvoju ter pravno zavezujoča oblika dogovora v Kopenhagnu.

Čas se izteka in nujno potrebujemo EU v vlogi prave vodilne sile v varovanju podnebja,” je povedala Lidija Živčič, predsednica Focus društva za sonaraven razvoj. “Medtem, ko je pohvalno, da je evropska delegacija v Kopenhagen prišla z oblikovanim stališčem, je manj pohvalno dejstvo, da skupina 27 držav s pogojevanjem 30 % cilja zmanjšanja izpustov sama sebi spodkopava vodilno vlogo v pogajanjih. Voditelji namreč načeloma ne čakajo drugih na prvi korak, saj ga naredijo sami!”

Focus društvo skupaj s števlnimi evropskimi nevladnimi organizacijami zahteva, da EU takoj brezpogojno sprejme cilj 30% zmanjšanja izpustov, kar je predpogoj za dogovor, ki bo izpuste razvitih držav omejil za 40% v bližnji prihodnosti,” je nadaljevala Živčičeva. ”Če upoštevamo znižanje stroškov za zmanjšanje izpustov zaradi gospodarske krize, je doseči 30% znižanje enako 20%, kar pa povzroči 40% znižanje tako zahtevno, kot bi bilo 30% pred gospodarsko krizo.”

Dolgoročna finančna podpora za prilagajanje na podnebne spremembe v državah v razvoju in njihove napore pri omejevanju izpustov je drugo področje, kjer se EU v Kopenhagnu še ni izjasnila. Čeprav se je EU prejšnji teden dogovorila, da bo v letih 2010 – 2012 za takojšnjo pomoč državam v razvoju namenila 2,4 milijarde evrov na leto, države članice, razen Nizozemske, niso zagotovile, da bo ta denar dodaten že sprejetim obljubam o uradni razvojni pomoči.

Denar za takojšnjo pomoč pokrije tudi le majhen delež podnebnega dolga, ki ga morajo EU in druge razvite države plačati – dolgoročno financiranje je ključno vprašanje za uspeh dogovora. Le nekaj EU držav je že obljubilo dodatna sredstva za podnebje (Velika Britanija, Francija, Španija, Danska in Belgija); večina, tudi Slovenija, mora to še storiti. Bogate države ne smejo revnih siliti k odločitvi med zdravstveno oskrbo, izobrazbo in gradnjo zaščite pred poplavami. Evropske nevladne organizacije zato pozivajo EU, da zagotovi vsaj 35 milijard evrov od leta 2013 naprej.

Včeraj je EU spet izrazila preferenco, da se sprejme en sam pravno zavezujoč dogovor, ki bi nadomestil kjotski protokol. Po drugi strani so se male otoške države zavzele k rešitvi v obliki dveh protokolov. Nevladne organizacije vztrajajo, da EU podpre dvotirno rešitev, ki bo pripeljala do dveh pravno zavezujočih rezultatov, vključno s pravno zavezujočim dogovorom za ZDA v okviru konvencije.

Focus društvo voditelje EU, še posebej pa predsednika vlade Boruta Pahorja, poziva, da zagovarja rešitve treh velikih odprtih vprašanj, ki bodo pripeljale do pravičnega, ambicioznega in pravno zavezujočega dogovora v Kopenhagnu.

***

Kontakti

v Ljubljani: Lidija Živčič, [email protected], 041 291 091

v Kopenhagnu: Anela Bešo, [email protected], 031 204 595