Brez vključevanja zunanjih stroškov (npr. stroškov okoljskih škod ali vplivov na zdravje) tržne cene potrošnikov ne spodbujajo k trajnostnemu obnašanju, trgovcev in proizvajalcev pa ne usmerjajo k proizvodnji in trženju vedno bolj okolju prijaznih proizvodov. Vključevanje zunanjih stroškov pa je pomembno tudi iz drugega vidika – obdavčenje rabe naravnih virov ter različnih vrst onesnaževanja okolja omogoča zmanjševanje drugih davkov in prispevkov, ki jih pobira država, kot npr. razbremenitev dela. Na ta način lahko postane delo bolj konkurenčen proizvodni faktor, kar vodi k večjemu zaposlovanju tudi v delovno intenzivnih panogah in storitvenih dejavnostih. Izkušnje nekaterih evropskih držav kažejo, da učinkovita zelena javnofinančna reforma lahko sočasno povečuje zaposlenost in zmanjšuje negativne vplive na okolje.

”Namen zelene javnofinančne reforme je rešiti problem eksternih stroškov s prerazporeditvijo davčnih obremenitev iz dela na naravne vire in z reformo politike subvencioniranja. Izraz zelena javnofinančna reforma se torej uporablja za reformo, ki vsebuje prenos davčnega bremena iz davkov na delo na davke na okolje, npr. na uporabo energije ali drugih virov in surovin. Reforma obenem vključuje ukinitev okolju škodljivih subvencij in drugih ukrepov (npr. ukrepi, ki omejujejo nezaželjene socialne učinke),” pojasnjuje mag. Marjana Dermelj iz Službe vlade za razvoj in evropske zadeve.

”Slovenija je sicer naredila nekaj pomembnih korakov v smeri zelene javnofinančne reforme – kot ena izmed prvih držav nasploh je uvedla takso na izpuste CO2, uvedene so trošarine na fosilna goriva in rabo električne energije – vendar pa še zdaleč ni zajela polnega potenciala takšne reforme. Obstaja še veliko prostora tako pri prikritem subvencioniranju okolju in zdravju škodljive proizvodnje, kot pri zagotavljanju socialne varnosti na osnovi davkov na rabo neobnovljivih virov. Velik del ukrepov ostaja le na papirju, kar je škoda, saj bi lahko takšna reforma prinesla pozitivne rešitve v trenutni gospodarski krizi,” je izvajanje zelene javnofinančne reforme v Sloveniji ocenila Lidija Živčič iz društva Focus.

”Zelena javnofinančna reforma nima le ugodnih okoljskih učinkov, temveč je obenem tudi radikalna fiskalna sprememba, ki ima lahko pomembne socialne in ekonomske posledice. Študije in izkušnje držav, kot so Danska, Nizozemska in Nemčija, kažejo, da bi uvedba zelene javnofinančne reforme imela pozitivne učinke na zaposlenost in BDP,” še izpostavlja Živčičeva.

Predstavniki vlade, stroke in civilne družbe so v okviru podnebnega posveta razpravljali predvsem o tem, kako koncept zelene javnofinančne reforme vključiti v razprave o spremembah razvojnega modela Slovenije. Razpravljali so tudi o skladnosti sedanjih ukrepov vlade na področju reforme trga dela in pokojninske reforme s prizadevanji za polno uveljavitev zelene javnofinančne reforme. Še posebej pa so se osredotočili na
ugotavljanje ključnih ovir in ukrepov za bolj dosledno in hitrejše uvajanje zelene javnofinančne reforme.

Današnji posvet je bilo mogoče spremljati tudi preko spletnega video prenosa. Na portalu www.slovenija-co2.si se zainteresirana javnost še lahko vključi v razpravo ter v živo spremlja vse prihodnje posvete. "Novost pri podnebnih posvetih je možnost širokega sodelovanja zainteresirane javnosti, ki pa ni odvisna od fizične prisotnosti na organiziranih dogodkih," je izpostavila Milena Marega Škrl iz Regionalnega centra za okolje.

Podnebni posveti so ena izmed akcij v okviru partnerstva med Evropsko komisijo in Vlado RS pri komuniciranju evropskih vsebin. Posvete pripravljajo organizacije Focus društvo za sonaraven razvoj, Regionalni center za okolje, Inštitut za elektronsko participacijo in Studio 12. Posvet je bil pripravljen v sodelovanju z Državnim svetom RS.

***

KONTAKT: Anela Bešo, [email protected], 01 515 40 80
INFORMACIJE: Lidija Živčič, [email protected], 041 291 091

Več informacij o dogodku in projektu je mogoče najti na www.slovenija-co2.si

Sporočilo za javnost v pdf. obliki.