Okoljske in razvojne organizacije so današnji dogovor o delitvi prizadevanj, ki postavlja nacionalne cilje za izpuste, ki niso zajete v shemi trgovanja z emisijami, opisale kot neskladnega z dolgo obstoječim ciljem EU o omejevanju globalnih povprečnih temperatur pod 2 stopinjama Celzija.
Predsedniki vlad EU so komaj zmogli doseči dogovor o šibki obvezi za 30-odstotno zmanjšanje EU emisij do leta 2020, ki so jo objavili pred samo 20 meseci. Razen tega je dogovor dodatno oslabljen s tem, da se lahko nesprejemljivo velika količina – okoli dve tretjini – zmanjšanja izpustov doseže z nakupom ogljičnih kreditov za projekte izven meja EU. EU voditelji so prav tako zavrnili vpeljavo ukrepov, kot so kazni, ki bi prisilile države članice, da dosežejo zmanjšanje tistih emisij, ki niso vključene v shemo trgovanja z emisijami – temeljna pomanjkljivost, ki daje vladam signal, je, da je neaktivnost sprejemljiva.
Okoljske in razvojne organizacije pozivajo Evropski parlament naj naslednji teden, ko bo glasoval o delitvi prizadevanj, izkaže močnejšo podporo bistveno večjemu zmanjšanju emisij in zavrne današnji dogovor na tem področju. Evropski državljani in državljanke morajo izraziti svoje nezadovoljstvo in zahtevati od svojih nacionalnih parlamentov, naj namesto resničnega zmanjšanja izpustov v Evropi zaprejo možnost rabe zunanjih kreditov za kupovanje emisijskih odpustkov.
V razpravi o obliki prihodnje sheme trgovanja z emisijami je bil dosežen dogovor o skoraj popolnem izvzetju nakupa dovoljenj na dražbah za evropski proizvodni sektor. Slednje je bilo sprejeto kljub pomanjkanju kakršnihkoli močnih dokazov, da bi takšne zahteve vplivale na mednarodno konkurenčnost teh industrij. Po zaslugi Poljske je bil celo energetski sektor nagrajen z možnostjo, da kupone prejme zastonj, kljub ogromnim stranskim dobičkom zaradi prenosa stroškov zastonj pridobljenih kuponov v končno ceno za uporabnike.
Evropske okoljske in razvojne organizacije vztrajajo, da mora avkcioniranje pri reviziji sistema trgovanja postati norma za vse industrije, ki so vključene v shemo. Industrija mora plačati za onesnaževanje, pridobljeni prihodki pa morajo biti namenjeni za financiranje reševanja podnebnih sprememb v državah v razvoju in v Evropi .
Climate Action Network Europe, Greenpeace, Friends of the Earth Europe in WWF izpostavljajo: “To je mračen dan za evropsko podnebno politiko. Evropski voditelji in vlade niso izpolnili svojih obljub in so tako obrnili hrbet globalnim naporom za boj proti podnebnim spremembam.
Angela Merkel, Silvio Berlusconi, Donald Tusk in Nicolas Sarkozy se bi morali sramovati. Odločili so se namreč za dobičke umazane industrije, namesto za udejanjanje volje evropskih državljanov in državljank, za prihodnost svojih vnukov in klice milijonov ljudi iz vsega sveta. Evropski parlament lahko in mora popraviti najslabše dele današnjega dogovora.”
EU objektivno prav tako ni uspelo doseči obvezujočih zavez, ki bi zagotovile sredstva za pomoč državam v razvoju, da se prilagodijo na neizogibne vplive podnebnih sprememb in ustavijo povečevanje izpustov – korak, ki ogroža propad trenutno trajajočih mednarodnih podnebnih pogajanj pod okriljem ZN na Poljskem. Organizacije zahtevajo, naj EU voditelji takoj začnejo s pogovori o finančnih obvezah do držav v razvoju in pripravijo zadosten in zavezujoč predlog do marca 2009. Podnebna pogajanja ZN nujno potrebujejo, da EU pokaže, da je pripravljena plačati svoj delež stroškov za reševanje podnebnih sprememb.
“Še danes zjutraj je minister za okolje Karl Erjavec v Poznanju zagovarjal potrebo po ambicioznih in potrebnih ciljih zmanjšanja emisij, o potrebni finančni podpori za nerazvite države ter označil finančno krizo kot priložnost za premik v trajnostno gospodarstvo, malo za tem pa se je premier Pahor podpisal pod nekaj, kar nas postavlja zelo daleč od izjav ministra Erjavca v Poznanju,“ je dejala Lidija Živčič, predsednica Focus društva za sonaraven razvoj, ki trenutno spremlja podnebne pogovore v Poznanju.
“Slovenija se mora enkrat za vselej odločiti kaj želi: ali bo resno pristopila k izvajanju prehoda v družbo z nizkimi izpusti toplogrednih plinov, ali pa bo še dalje vodila državno politiko v skladu z željami tistih industrij, ki so glavni krivci za nastalo situacijo,“ je opozorila Nina Štros iz organizacije Greenpeace. “Slovensko vlado pozivamo, naj se obveže k doseganju ciljev energetsko-podnebnega paketa predvsem z investicijami v domače ukrepe in naj namesto subvencioniranja umazanih industrij preusmeri ta sredstva v ukrepe povečevanja energetske učinkovitosti in v vzpodbujanje uporabe obnovljivih virov energije v Sloveniji,“ je še dodala Štrosova.
