Spoštovani minister Janez Podobnik,
Kot veste, Focus društvo za sonaraven razvoj pozorno spremlja slovensko, evropsko in mednarodno politiko podnebnih sprememb in se pri tem vseskozi zavzema za rešitve, ki bodo globalno segrevanje omejile na obvladljivo raven.
S tem dopisom vam želimo predstaviti naša stališča do ene od tem, ki jo bo na srečanju 20. februarja obravnaval Svet ministrov za okolje in sicer do t.i. energetskega svežnja EU, ki je bil 10. januarja letos objavljen s strani Evropske komisije.
Poudariti želimo, da pričakujemo, da bo Slovenija na zasedanju Sveta upoštevala spoznanja znanstvenikov o nevarnosti podnebnih sprememb, ki jih prinaša četrto poročilo IPCC in se zavzemala za naslednje:
1. Na spomladanskem Svetu EU mora EU sprejeti brezpogojen in neodvisen cilj zmanjšanja svojih emisij toplogrednih plinov za vsaj 30 % do leta 2020, glede na leto 1990, ne da bi čakala na ostale države. Navedeni cilj mora biti sprejet kot minimalni možni cilj, saj celo takšno zmanjšanje še vedno dopušča visoko možnost, da nas doletijo nepredstavljive posledice podnebnih sprememb.
EU se je zavezala omejiti globalno segrevanje pod 2 stopinji Celzija glede na predindustrijsko raven. Za dosego tega cilja z razumno gotovostjo, bo potrebno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v razvitih državah za vsaj 30 % do leta 2020 in za vsaj 80 % do leta 2050, glede na leto 1990. Postavitev jasnega in zavezujočega cilja je pomembna za ustvarjanje in vzdrževanje zaupanja v programe zmanjševanja emisij v državah članicah, kar je predvsem potrebno za podjetja, ko načrtujejo svoje investicije. Razen tega je EU v boju proti spreminjanju podnebja že od nekdaj igrala vodilno vlogo in v trenutku, ko ves svet pričakuje, da bo le-to utrdila, ne smemo izgubiti zaupanja.
Predlagani cilj 20 % zmanjšanja emisij je rezultat političnega barantanja in ni v skladu z ugotovitvami znanstvenikov o tem, kaj je potrebno za izogib najhujšim posledicam podnebnih sprememb. Potrditev tako šibkega cilja bo močno spodkopala kredibilnost EU v prihajajočih svetovnih pogajanjih o prihodnjem boju proti podnebnim spremembam. Potrditev močnega cilja bi zagotovila jasen dokaz mednarodni skupnosti, da EU podnebno krizo sprejema z resnostjo ter da je pripravljena še naprej igrati vodilno vlogo na tem področju.
Upoštevajte, da so nekatere države članice in Evropski parlament EU pozvali, naj kot svoj cilj sprejme cilj zmanjšanja emisij za 30 % do leta 2020. Zaradi odpora Evropske komisije in ostalih držav članic, večina prej ‘naprednih’ držav sedaj zagovarja šibkejši cilj. Pozivamo vas, da podprete države, ki se zavzemajo za bolj ambiciozen cilj in skupaj z njimi v to smer obrnete tudi ostale države članice.
2. EU mora narediti odločne korake za preusmeritev od fosilnih goriv k trajnostni energiji. Trenutni poudarek t.i. energetskega svežnja EU je na zagotavljanju varne oskrbe s fosilno energijo, namesto na nadomeščanju umazane energije z obnovljivimi viri in ukrepi energetske učinkovitosti. To je v luči podnebnih sprememb strateška napaka.
Največja napaka energetskega svežnja EU je v tem, da ne vodi v učinkovito rabo in obnovljive vire energije, torej v poskus odmika od fosilnih goriv, temveč v veliki meri vzdržuje staro in dokazano napačno odvisnost EU skozi zagotavljanje dolgoročnega uvoza fosilnih virov energije iz držav zunaj EU. Res je, da energetski sveženj predlaga povečano rabo obnovljivih virov energije in res je, da predlaga tudi, da postane EU bolj energetsko učinkovita, vendar je raven ambicioznosti prešibka. Na primer: predlog za povečanje energetske učinkovitosti (20 % do leta 2020) je le rahlo nad ‘naravnim’ razvojem tehnoloških ciklov (zamenjavo starih tehnologij z novimi), kar je daleč od ambicioznosti in optimalnega izkoriščanja potencialov za učinkovito rabo energije.
Nobenega dvoma ni, da je predlagani energetski sveženj namenjen zagotavljanju varne oskrbe z energijo in ne zagotavljanju trajnostnega evropskega energetskega sistema. Energetski sveženj podpira rabo obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije le toliko, kot je to potrebno za zagotavljanje varne oskrbe, po drugi strani pa kaže nespremenjeno podporo za vzdrževanje prevladujoče vloge fosilne in jedrske energije. Pomanjkanje ukrepov, ki bi Evropo odvrnili od fosilne energije na srednji in dolgi rok, mora biti prepoznano kot napaka.
Spoštovani minister, nosite odgovornost, da državljane in državljanke Slovenije zaščitite pred katastrofalnimi posledicami podnebnih sprememb. Sedaj imate možnost, da to odgovornost udejanite in upamo, da ne boste zavrgli te možnosti, kajti na kocki nista samo naša varnost in udobje, temveč tudi možnost prihajajočih generacij, da živijo življenje v varnem podnebju. Razen tega smo za svojo potratno rabo energije in njene posledice (emisije toplogrednih plinov in s tem povzročne podnebne spremembe) odgovorni tistim, ki že trpijo posledice našega življenjskega sloga, pa se pred njimi ne morejo zaščititi.
Od vas in vaših kolegov iz drugih evropskih držav pričakujemo, da boste dokazali, da nas lahko skozi primerno zastavljen cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov ter preusmeritev evropskega energetskega sektorja v trajnostno smer učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, obvarujete vsaj pred najhujšim, kar nam lahko prinese nadaljnje spreminjanje podnebja!
Lidija Živčič, predsednica
041 291091, [email protected]
V vednost:
– mag. Andrej Kranjc
– mag. Boštjan Paradiž
– mag. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo
– dr. Igor Šalamun
– Urška Dolinšek
Poslano po elektronski pošti.