Tokrat na sramotilnem stebru izpostavljamo ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za finance zaradi njunega neodgovornega obnašanja do reševanja podnebne krize.

Na vladnem portalu (www.vlada.si, pod rubriko ‘vladna gradiva v obravnavi’) smo zasledili ‘Izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije v sestavi finančnih ministrov (ECOFIN) dne 10. marca 2009 v Bruslju’ ter ‘Izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta za okolje dne 2. marca 2009 v Bruslju’. Dokumenta vsebujeta predlog stališč Slovenije, ki naj bi ‘pripomogla’ k dogovoru o stališčih EU pri doseganju globalnega podnebnega dogovora, ki bo sprejet decembra v Kopenhagnu.

Nad vsebino teh stališč smo v Focusu zgroženi.

Slovenija namreč nima pripomb v zvezi z osnutkom stališč finančnih ministrov EU v zvezi z mednarodnim financiranjem podnebnih sprememb, čeprav osnutek teh sklepov namesto jasne zaveze EU, da bo v skladu s svojo zgodovinsko odgovornostjo plačala pravičen del v boju proti podnebnim spremembam, od držav v razvoju pričakuje sodelovanje pri blaženju in financiranju podnebnih ukrepov, čeprav slednje za problem podnebnih sprememb niso zgodovinsko odgovorne.

Iz stališč, ki se nanašajo na sklepe okoljskih ministrov, je jasno razbrati, da Slovenijo skrbijo le lastni interesi ter da ni pripravljena sprejeti svoje odgovornosti za soustvarjanje podnebnega problema. Slovenija tako meni, da mora EU postaviti jasne zahteve glede zmanjševanja emisij tudi državam v razvoju. Poleg tega se Slovenija zavzema še za nadaljno rabo ponorov, skrbi pa jo tudi, da se njene obveznosti v primeru mednarodnega dogovora ne bi nesorazmerno povečale glede na druge evropske države. Naj k temu dodamo še majhno opombo – ta stališča se niti ne nanašajo na dejansko vsebino sklepov sveta, o katerih se pogajajo države članice.

V Focusu se sprašujemo, kje sta se izgubila ‘uveljavljanje odgovornosti za spremembe’ in ‘odgovor na izziv časa’. Zakaj Slovenija ne premore poguma, da bi Evropi povedala, da so njena stališča neskladna z lastnimi cilji (npr. ciljem 2 °C)? Kje v teh stališčih se skriva zavezanost vlade k učinkovitemu boju proti podnebnim spremembam?

Vlado in ministrstvi, ki sta te sklepe pripravljali, želimo še enkrat opomniti, da so podnebne spremembe realnost, zaradi katerih že danes trpijo milijoni najbolj revnih in ranljivih ljudi po svetu. Hkrati jih želimo spomniti, da so problem podnebnih sprememb v veliki meri povzročile prav razvite države, med katere kljub svoji majhnosti spada tudi Slovenija.

Če želimo, da bo decembra v Kopenhagnu sprejet pravičen globalen podnebni dogovor za obdobje po letu 2012, se morajo razvite države obvezati k ambicioznemu zmanjšanju emisij ter zagotoviti potrebna finančna sredstva za podnebno ukrepanje v državah v razvoju. Za dosego cilja omejitve dviga povprečne globalne temperature pod nevarnim pragom 2 °C se mora EU zavezati, da bo svoje emisije zmanjšala za 40 % (od tega vsaj 30 % doma) ter da bo plačala svoj pravičen del potrebnih finančnih sredstev, ki glede na njeno zgodovinsko odgovornost in zmožnost plačati, znaša 35 milijard evrov letno do leta 2020 (od skupaj potrebnih 110 milijard).

Čas je, da se svoje ‘odgovornosti za spremembe’ zave tudi Slovenija in temu primerno zavzame kritično stališče na zgoraj omenjena stališča EU pri doseganju pravičnega globalnega podnebnega dogovora!