Uvodoma je Dejan Saviæ iz Greenpeace Slovenija pojasnil, da se energetika sooča s številnimi izzivi, vendar pa se rešitve še vedno išče v najbolj tvegani in umazani smeri, od sežigalnic, do novega jedrskega bloka. Evropski Kažipot za energijo za 2050 nakazuje prehod na pametno rabo energije, t.j. učinkovito rabo in obnovljive vire energije, Slovenija pa se od te poti odmika. Saviæ poudarja, da bi morali vse energetske tehnologije postaviti v vrsto in jih ovrednotiti ter se kot družba odločiti, kaj nam je pomembno. Nacionalni energetski program je bil namenjen temu, vendar ni doživel resnične družbene razprave.

Zoran Tomsits, kot predstavnik Eko kroga in Transition Network, je izpostavil, da ima NEP številne pomanjkljivosti. Pomanjkanje nafte je hitro rastoč izziv, saj smo že v obdobju upadanja količine nafte, vendar pa ga NEP sploh ne naslovi, četudi nafta predstavlja več kot tretjino energetske balance Slovenije. Glede OVE in URE ni jasne strategije, kako bomo izkoristili ves potencial. NEP ni usklajen z drugimi nacionalnimi strategijami, čeprav bi morale biti različne razvojne strategije usklajene in globoko povezane.

Tako Zoran Tomsits, kot Jure Vetršek iz Fakultete za strojništvo v Ljubljani sta pojasnila, da je energetska samooskrba pomemben cilj. Lokalne skupnosti in regije morajo težiti k iskanju poti, da same zadostijo svojim potrebam po energiji. Energetska samozadostnost je pogoj za povečanje varnosti regij, zato so investicije v lokalno samooskrbo pomembne. Po Vetrškovih besedah je v Zasavju že veliko primerov dobre prakse, od sončne elektrarne, toplote iz biomase in energetsko samooskrbne bivalne enote v Zagorju, do energetskega knjigovodstva v javnih objektih, kjer je mogoče v živo spremljati, kaj se dogaja z energijo. Regija ima bogat vodni potencial, na voljo pa je tudi veliko lesne biomase, ki se jo lahko po tehnični izrabi lesa izkoristi za ogrevanje. Vetršek opozarja, da je med vsemi temi primeri premalo povezovanja, ki bi lahko pripeljalo do razvoja jasne strategije na tem področju. Za regijo bi bilo smiselno pripraviti razvojne projekte na področju URE in OVE, ki bi lahko služili kot osnova za črpanje tistih 20 % evropskih sredstev, ki bodo v prihodnji finančni perspektivi namenjena podnebnemu ukrepanju.

Gorazd Marinček iz Slovenskega E-foruma je izpostavil, da ima Slovenija 50 % več porabe energije na enoto proizvoda kot je evropsko povprečje. Če bi se s pomočjo ukrepov za URE približali evropskemu povprečju, bi se potreba po gradnji kapacitet za proizvodnjo energije pokazala hitro zmanjšala. Marinček je povedal še, da se ocenjuje, da bi se 17 % energije dalo prihraniti z mehkimi (neinvesticijski) ukrepi URE – v šolskem centru Velenje so npr. skozi energetsko knjigovodstvo zmanjšali porabo energije okoli 10 %. Vsi sogovorniki so se strinjali, da je URE je prva prioriteta, vendar pa se je v praksi ne dotikamo, še manj pa na politični ravni. V času, ko sprejemamo vrsto varčevalnih ukrepov, se energetska učinkovitost sploh ne omenja, čeprav poleg prihrankov energije in s tem denarja lahko prinese tudi številna delovna mesta in poveča konkurenčnost podjetij.

Sporočilo za javnost je v PDF obliki na voljo tukaj.

***

KONTAKT: Lidija Živčič, Focus, društvo za sonaraven razvoj, [email protected], 0590 71 326