Trgovanje z emisijami: reševanje problema ali kupovanje odpustkov?

Evropska komisija je 23. 1. 2008 predstavila sveženj ukrepov za doseganje podnebnih in energetskih ciljev EU. Pomemben del tega svežnja je revizija evropske sheme trgovanja z izpusti (1), saj do sedaj trgovanje z emisijami po nekaterih ocenah ni prineslo želenih okoljskih rezultatov. V času slovenskega predsedovanja svetu EU je  tako odprta pomembna razprava o tem, kako narediti trgovanje z emisijami okoljsko učinkovito.

Z namenom dati svoj prispevek k obravnavi tega vprašanja so Slovenski E Forum, Focus društvo za sonaraven razvoj in Državni svet RS organizirali mednarodno konferenco o prihodnosti trgovanja z emisijami toplogrednih plinov v EU (2). Konferenca skozi zanimiv program s pomočjo predstavnikov slovenskega predsedstva EU ter uglednih strokovnjakov iz vrst vlad, podjetij, univerzitetnih in razsikovalnih institucij in nevladnih organizacij išče rešitve za izboljšanje okoljske učinkovitosti evropske sheme za trgovanje z emisijami. Zbrani mednarodni strokovnjaki ugotavljajo, kako naj nov sistem trgovanja z izpusti toplogrednih plinov izpolni kar obljublja.

Izboljšave, ki jih v predlogu prenove smernice o trgovanju z emisijami predlaga evropska komisija – omejitev količine kuponov na ravni EU in uvedba avkcioniranja kuponov, namenjena oblikovanju jasne cene ogljika skozi celotno proizvodno verigo – so po mnenju sodelujočih dobrodošle. Kljub temu pa večina strokovnjakov poudarja, da bi izključitev nekaterih sektorjev iz 100 % avkcioniranja lahko škodovala okoljski integriteti sheme za trgovanje z izpusti, izkrivila medsektorsko konkurenčnost in zavrla potrebne strukturne sprememebe. Za sektorje, ki so najbolj izpostavljeni mednarodni konkurenčnosti in jim zato grozi potencialna selitev proizvodnje, izpustov emisij in delovnih mest v tretje države, bodo potrebni dodatni ukrepi. Nujno bo doseči mednarodne sektorske dogovore o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov v okviru pogajanj iz Balijskega akcijskega načrta o podnebnem režimu po letu 2012. Zato je treba zagotoviti konkurenčnost ali prestrukturiranje energetsko intenzivne industrije v EU, „beg” velikih industrijskih virov izpustov toplogrednih plinov (oz. z njimi povezanih delovnih mest) pa je potrebno podpreti z drugimi ukrepi in čimprej, brez izjem glede pridobivanja emisijskih kvot preko avkcij.

Tomas Wyns iz Climate Action Network Europe pravi: ‘Brez jasne cene ogljika bo EU zamudila razvoj in uvajanje tehnologij, ki jo lahko vodijo k potrebnemu zmanjšanju emisij do leta 2050. Odlašanje z uvajanjem popolnega avkcioniranja bo le povečalo stroške zmanjševanja emisij na dolgi rok, zaradi pomanjkanja vlaganj v raziskave in razvoj in tržnega uvajanja v EU razvitih tehnologij za blaženje podnebnih sprememb. CAN Europe se zato zavzema za 100 % avkcioniranje v vseh sektorjih od leta 2013 naprej.’

Udeleženci konference so se dotaknili tudi globalne odgovornosti EU. Zadnje poročilo IPCC namreč ugotavlja, da podnebne spremembe že povzročajo bistvene stroške v vseh državah, zlasti pa so ogrožene najmanj razvite države. Nujna so vlaganja v okolju prijaznejše tehnologije ter njihov učinkovit prenos v države v razvoju, zato morajo razvite države ob upoštevanju načel pravičnosti in „onesnaževalec plača” znatno povečati zlasti vlaganja v preprečevanje škode povzročene s podnebnimi spremembami in pa v prilagajanje na podnebne spremembe. 

Sanjeev Kumar iz WWF zato poudarja: ‘Okoljske nevladne organizacije predlagajo, da se vsi prihodki iz avkcioniranja namenijo varovanju podnebja in da se 50 % teh prihodkov porabi za pomoč državam v razvoju pri njihovih naporih za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe. Preostalih 50 % prihodkov naj se uporabi za aktivnosti povezanimi s podnebnimi spremembami znotraj EU.’

Kontakt:
Andrej Klemenc, Slovenski E Forum, 051 418 878, [email protected]
Lidija Živčič, Focus društvo za sonaraven razvoj, 041 291 091, [email protected]

Opombe
(1) Predlog za revizijo trgovanja z emisijami je na voljo na: http://ec.europa.eu/environment/climat/emission/pdf/com_2008_16_en.pdf
(2) Več informacij o konferenci je na http://www.se-f.si/en/ets/.