Peter Skušek iz MOL je kot argumet za širitev navedel večjo pretočnost osebnega prometa, kot stranski ukrep pa tudi izboljšanje kolesarske infrastrukture, ureditev križišč ter ukinitev parkirnih mest ob Dunajski. Priznal je tudi, da MOL izvaja kratkoročne projekte, ki so pogojeni z dolžino mandata in na nek način pritrdil prisotnim, da se pri oblikovanju tega projekta zanemarjajo dolgoročni cilji kot so izboljšanje kakovosti zraka in bivanja ter zmanjšanje izpustov iz prometa.
Nasprotniki širitve ceste za osebni promet so mnenja, da je izboljšanje infrastrukture za kolesarje in pešce ter preureditev križišč možno tudi brez dodatnih pasov in veliko ceneje.
Prometni inženir Andrej Cvar iz City Studia je v zvezi s tem uporabil dobro prispodobo: "Sodobni trendi urejanja prometa gredo v smeri ‘hujšanja’ cest in ne obratno". Dokazano je, da širitev cest generira dodaten osebni promet, kar vodi v nove zastoje. Z ukrepom uvedbe rumenega pasu smo dosegli željeno: število avtomobilov se je zmanjšalo, število potnikov na LPP se je povečalo. Večanje pretočnosti torej ni potrebno. Investicije naj se raje kot v nove in drage infrastrukturne posege namenijo obnovi obstoječih cest, večji varnosti kolesarske in peš infrastrukture in k povečanju intervalov mestnega avtobusnega prometa. "Obstajajo alternativne rešitve, ki so bistveno cenejše od širjenja Dunajske ceste", je poudaril Cvar.
Posveta so se udeležili tudi predstavniki stanovalcev ob Dunajski cesti, ki so se jasno in glasno opredelili proti širitvi ter predstavniku MOL-a izročili 137 podpisov proti. Trenutna ureditev jim ustreza, saj je po uvedbi rumenega pasu avtomobilov manj. V kolikor bi prišlo do širitve, bi se zaradi povečanega onesnaževanja zraka in hrupa kakovost bivanja prebivalcem ob Dunajski močno zmanjšala, padla bi vrednost nepremičnin, zahtevajo tudi ohranitev parkirnih mest, saj se s tem zagotovi uspešno delovanje poslovnih prostorov v pritličju stavb ob Dunajski cesti.
Predstavnik KTPP, dr. Matej Ogrin, je mestni občini očital onemogočanje strokovne javnosti pri sodelovanju v razpravi na podlagi vseh argumentov, saj le-ta ne posreduje javnih podatkov o štetju prometa na Dunajski cesti. Posebej je poudaril tudi problem kakovosti zraka, "saj koncentracije nevarnih NOx in prašnih delcev marsikje v mestu presegajo dovoljene meje". "Potrebno je delati na tem, da število prihodov avtomobilov v mesto zmanjšamo. Poleg tega pa širjenje cest ne rešuje prometnih zastojev, saj jih le prestavi na novo lokacijo, problem pa ostane nerešen kljub zelo visokim investicijam,“ je še dodal.
Vsi so se strinjali, da so potrebni in učinkoviti fizični posegi v Dunajsko cesto izgradnja polnega semaforiziranega križišča Dunajska-Vilharjeva ter zaščita kolesarske steze z drevoredom na Dunajski cesti na odseku med Kržičevo in Topniško cesto na vzhodni in zahodni strani.
Občinski prostorski načrt (OPN) sicer širi cestni prostor, prometni režim na tem cestnem prostoru pa je stvar kasnejše odločitve in ni povezana z OPN. Razprava o prometnem režimu Dunajske tako ni zaključena.
Sodelujoči v današnji razpravi, bi se prav gotovo zadovoljili s ponudbo g. Stuška, ki je med razpravo dejal: "Če ste vsi proti, potem pa ne bomo širili!"
Posnetek posveta bo od jutri dalje na voljo na spletni strani http://dunajskaljubljana.tumblr.com/.
***
Več informacij:
– Katarina Otrin, Focus, društvo za sonaraven razvoj, organizator posveta v imenu Koalicije za trajnostno prometno politiko ([email protected], 059 071 327)
– dr. Matej Ogrin, CIPRA Slovenija, koordinator Koalicije za trajnostno prometno politiko ([email protected], 041 612 604)
Koalicija za trajnostno prometno politiko (KTPP) je neformalno združenje organizacij in posameznikov, ki si prizadeva za trajnostno prometno politiko v Sloveniji. Spremlja in se odziva na aktualne procse v slovenski in evropski prometni politiki in hkrati povečuje medsebojno informiranost o dogajanju na prometnem področju. Njeni člani so Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj, CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Gibanje TRS, Ljubljanska kolesarska mreža, Mariborska kolesarska mreža, Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo, Slovenski E-forum, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj ter zainteresirani posamezniki.
