ZA OBJAVO 6.11.2006 PO 11. URI. FOTOPRILOŽNOST.
Med znanstveniki ni več dvoma, da je spreminjanje podnebja realnost. Zaradi emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroča človek, se ozračje segreva vse hitreje in ocenjuje se, da se bo povprečna globalna temperatura do konca stoletja dvignila za 5,8 °C, če svet ne bo ukrepal. Takšen dvig temperature bo povzročil katastrofalne spremembe podnebja, ki lahko umorijo milijone, prisilijo na stotine milijonov ljudi, da zapustijo domove in povzročijo doslej še nevidene ekonomske, socialne in okoljske katastrofe.
Za preprečitev omenjenih posledic se povprečna globalna temperatura ne sme dvigniti za več kot 2 °C nad predindustrijsko raven , kar pomeni, da bodo razvite države morale zmanjšati svoje emisije za do 80 % do leta 2050 glede na leto 1990, če želimo omejiti nevarne podnebne spremembe. Trenutno edini mednarodni pravno zavezujoč dokument, ki vsebuje cilje zmanjšanja emisj toplogrednih plinov, je Kjotski protokol, ki predvideva 5,2 % zmanjšanje emisij razvitih držav med leti 2008 – 2012 glede na leto 1990. Kako se lotiti problema v prihodnje pa je zaenkrat še nerešeno vprašanje.
Na lanskem zasedanju držav pogodbenic Konvencije in Protokola v Montrealu je bil o prihodnosti podnebnega režima sprejet t.i. Montrealski akcijiski načrt (Montreal Action Plan), ki je odprl štiri nove poti za nadaljni dogovor o prihodnosti:
1. Ustanoviljena je bila Ad hoc delovno skupino za člen 3.9 Kjotskega protokola. Cilj dela te skupine je določiti obveznosti zmanjšanja emisij razvitih držav v drugem ciljnem obdobju, t.j. po letu 2012.
2. Podana je bila iniciativa o začetku t.i. konvencijskega dialoga, skozi katerega naj bi prišli do rešitev o sodelovanju vseh držav v boju proti podnebnim spremembam.
3. Na predlog Papue Nove Gvineje in Kostarike je bila na dnevni red zasedanja uvrščena točka Zmanjševanje emisij iz krčenja gozdov v državah v razvoju. Te emisije predstavljajo okoli 20 % svetovnih emisij iz kurjenja fosilnih goriv. Sprejet je bil sklep o začetku 2-letnega procesa, ki naj bi dodobra osvetlil to problematiko.
4. Odprla se je začetna razprava o členu 9 Kjotskega protokola, skozi katero naj bi se ocenili dosedanji rezultati Kjotskega protokola. Na vmesnem zasedanju ekspertnih skupin maja letos v Bonu na omenjenih področji ni bilo doseženih vidnih rezultatov.
Upanja znanstvenikov, nevladnih organizacij in številnih zaskrbljenih ljudi so zato usmerjena v tokratno zasedanje v Nairobiju v Keniji, kjer bosta med 6. in 17. novembrom 2006 skupaj potekali 12. zasedanje Konference pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (COP 12) in 2. zasedanje Konference pogodbenic Kjotskega protokola (COP/MOP 2), ki jima bo predsedoval kenijski minister za okolje. Na zasedanjih se bodo ponovno sestali predstavniki vlad celotnega sveta ter razpravljali o nadaljnih rešitvah v boju proti podnebnim spremembam.
Nevladne organizacije želijo v Nairobiju doseči dogovor o:
– nadaljevanju Kjotskega režima, brez vmesnega presledka med prvim in drugim obdobjem,
– pogojih za začetek pogajanj z mandatom na naslednjem zasedanju (COP/MOP3),
– vmesnih srečanjih ekspertnih skupin, na katerih naj bi bil dogovorjen resen program dela vlad na zasedanjih,
– določitvi ciljev v okviru člena 3.9 Kjotskega protokola ter
– analizo stanja in dosego dogovora o post 2012 režimu v okviru razprav o členu 9 protokola.
Da bi ustvarili pritisk na odločevalce za dosego napredka na zasedanju v Nairobiju, je Fokus društvo za sonaraven razvoj v sodelovanju z mednarodno organizacijo Friends of the Earth letošnje poletje in jesen izvajalo podnebno kampanjo ‘Podnebni dogovor‘. Kampanja je bila namenjena ozaveščanju javnosti o podnebnih spremembah – tako o naraščajoči nujnosti reševanja problema
