Inštalacija je sestavljena iz kovinske kocke, napolnjene z dimom, znotraj katere so ujete lutke. Lutke so brez možnosti, da pobegnejo, ter tako simbolizirajo okolje, v katerem se ljudje ne morejo izogniti onesnaženosti. Pred kocko stojijo prostovoljci, oblečeni v poslovna oblačila, ki predstavljajo bančnike in politike, ki podpirajo in investirajo v projekt TEŠ 6, ter s tem držijo ljudi zaprte v nezdravem okolju.

»Te termoelektrarne ne želimo v bližjini naših domov, saj nočemo vdihovati strupenih plinov, ki jih spušča v ozračje, zato to tudi jasno izražamo na različne načine,« pojasnjuje Murč. »A nihče nas ne posluša, kar nas jezi. Navsezadnje moja inštalacija tako predstavlja tudi to jezo in žalost. Morali bi nas poslušati!«

Največji del sredstev (kreditov) za predvideno investicijo v šesti blok – 1,3 milijarde evrov – prihaja s strani Evropske investicijske banke (EIB), kar 750 milijonov evrov. Ostala sredstva bodo prispevale Evropska banka za obnovo in razvoj (European Bank for Reconstruction and Development – EBRD) in številne zasebne zahodne banke, med drugim KA Finanz AG (Avstrija), Landesbank Hessen-Thuringen Girozentrale (Nemčija), Societe Generale (Francija), Caja de Ahorros y Monde de Piedad de Madrid (Španija) ter Unicredit (Italija).

Slovenija bo skupaj z ostalimi članicami EU do leta 2050 morala svoje izpuste CO2 zmanjšati vsaj za 80 odstotkov. Če bo zahtevano znižanje doseženo, bi novi šoštanjski blok ‘pokuril’ skoraj vse dovoljene izpuste za celotno Slovenijo. V praksi to od nas zahteva, da se odrečemo gradnji TEŠ 6, saj v nasprotnem primeru Slovenija ne bo dosegla zmanjšanj, h katerim se je kot članica EU zavezala, za presežke pa bomo plačevali vsi, saj jih bo potrebno pokriti z emisijskimi kuponi.

Vendar projekt TEŠ 6 ni sporen le iz okoljskega vidika. Letos je slovenska vlada izdala poročilo, v katerem je izrazila resne pomisleke glede ekonomske upravičenosti projekta, v njem pa so se pojavili celo sumi korupcije v vodstvu TEŠ, ki jih trenutno preverja policija.

Slovenska vlada do svojega padca ni podprla 440 milijonov EUR težkega državnega poroštva posojilu EIB, zato je skupina poslancev vložila zakon, ki bi odobril poroštvo, a ga je Odbor za finance zavrnil. To je jasen signal evropskim javnim in privatnim bankam, da ponovno ocenijo svojo vlogo v projektu, saj je ta zaznamovan s sumi korupcije, obenem pa vzbuja ekonomske in okoljske skrbi.

»Mnogi Slovenci nasprotujemo novi termoelektrarni na lignit v naši državi in bi raje videli investicije v večjo energetsko učinkovitost in obnosljive vire energije,« je povedala Lidija Živčič iz društva Focus. »Evropska unija je zavezana k zmanjševanju svojih ogljičnih izpustov, nekatere zahodnoevropske države že omejujejo svojo porabo fosilnih goriv. Zato je toliko bolj problematično, da, medtem ko se v teh državah trudijo omejiti svoje izpuste, zasebne banke v teh državah ter banke pod EU okriljem hočejo zaslužiti na račun gradnje nove termoelektrarne, ki bi nas Slovence lahko dušila še desetletja. Želimo si, da se banke umaknejo iz tega projekta in verjamemo, da je ta čas napočil zdaj!«

***

KONTAKT:
Urška Žmauc, vodja odnosov z javnostmi, Focus, društvo za sonaraven razvoj, [email protected], +386 590 71 326

VEČ INFORMACIJ:
Lidija Živčič, strokovna vodja Focusa, društva za sonaraven razvoj, [email protected], +386 590 71 326

—
Opombe:
[1] Focus, društvo za sonaraven razvoj, je samostojna, nevladna, nepolitična in nepridobitna okoljska organizacija, ki od 2003 deluje na področju podnebnih sprememb. Od leta 2009 ima status društva, ki deluje v javnem interesu, od 2008 pa izpolnjuje kriterije Standarda kakovosti za NVO. Društvo Focus osredotoča svoje delo na teme podnebje, energija, mobilnost ter globalna odgovornost in potrošnja. S svojim delom in zgledom želimo pokazati, da je lahko vsak od nas okoljsko in družbeno odgovoren.
[2] Več o organizaciji Banktrack na njihovi spletni strani.
[3] Več o organizaciji CEE Bankwatch Network na njihovi spletni strani.

Sporočilo za javnost v pdf obliki je na voljo tukaj.