Uradna razvojna pomoč v 2018: Kako nikogar ne pustiti ob strani?

 

 

 

Sporočilo za javnost

Ljubljana, 21. november 2019 – Evropska uradna razvojna pomoč se je v letu 2019 znižala, s čimer se nadaljuje trend iz leta 2017. Del gre na račun dobro sprejetega 25 % znižanja t. i. napihnjene pomoči, a se višina pomoči znižuje tudi brez upoštevanja te komponente. Novo poročilo CONCORD AidWatch 2019 [1] tako razkriva, da bo EU glede na trenutno hitrost rasti pomoči svojo mednarodno zavezo, da za uradno razvojno pomoč nameni 0,7 % bruto nacionalnega dohodka (BND), izpolnila šele leta 2061. To je več kot 30 let po že enkrat podaljšanem roku.

Poročilo AidWatch nadalje raziskuje, kako države donatorice razumejo in implementirajo  sprejeto načelo, da pri doseganju globalnih ciljev trajnostnega razvoja za zmanjševanja družbenih neenakosti nikogar ne pustimo ob strani ter prikazuje, da Evropska unija uradne razvojne pomoči ne dodeljuje glede na stopnjo revščine in neenakosti v nekaterih regijah sveta.

Slovenija trenutno stagnira nekje na polovici poti do izpolnitve svoje mednarodne zaveze, da do leta 2030 nameni 0,33 % svojega BND za razvojno pomoč. Potem, ko je v letu 2018 vlada sprejela novo Strategijo razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, smo v leto 2019 zakorakali optimistično z obravnavo prvega osnutka nacionalnega akcijskega načrta za dvig uradne razvojne pomoči, ki pa še ni bil sprejet. Potrebujemo jasno politično odločitev za postopen dvig predvsem dvostranske razvojne pomoči do leta 2030,” pravi Albin Keuc, direktor platforme SLOGA.

Leta 2018 se je nivo pomoči EU znižal za 5,8 %, izraženo v absolutnih vrednostih, v primerjavi s prejšnjim letom. Medtem, ko napihnjena pomoč še vedno predstavlja 14 % celotnega EU proračuna pomoči, pa je to znižanje, predvsem v nekaterih državah članicah, povezano z nižanjem več komponent, kot so stroški oskrbe migrantov v nekaterih državah članicah, vezane pomoči in oprostitev dolgov, ki se jih poroča kot uradno razvojno pomoč. V nasprotju z evropskimi trendi se višina napihnjene pomoči v Sloveniji ponovno zvišuje. “Slovenija je med državami, ki so najbolj povečale svoje izdatke za oskrbo migrantov in sicer je svoje izdatke iz 2017 skoraj podvojila. Nadalje pa učinkovitost njene pomoči zmanjšujejo vedno višji stroški tujih študentov ter oprostitve šolnin. Slovenske nevladne organizacije že vrsto let opozarjamo, da Slovenija nima vzpostavljenega sistema, s katerim bi spremljala, ali se študenti po študiju vračajo v države, od koder prihajajo, in tam dejansko prispevajo k nadaljnjemu razvoju svoje  države,” poudarja Maruša Babnik iz Ekvilib Inštituta.

“Oddaljujemo se od Agende 2030,” pravi Luca De Fraia, strokovnjak CONCORDa iz organizacije ActionAid Italija. “Ne samo, da nismo dosegli zadanega cilja, ko govorimo o količini pomoči, ampak zaostajamo tudi, ko gre za kakovost razvojne pomoči. Vedno manj sredstev iz EU je namenjenih odpravi revščine in globalnemu trajnostnemu razvoju. Posledice prevlade EU interesov nad razvojnimi cilji v zadnjih letih so vidne tudi v spremembi držav prejemnic pomoči, kar slabo vpliva na države in ljudi, ki se jih pušča ob strani.”

Kljub rahlemu porastu pomoči s strani držav članic, med drugim Slovenije, ki je bila dodeljena najmanj razvitim državam (od 0,11 % v 2017 na 0,12 % v 2018), poročilo AidWatch 2019 opozarja, da države, ki bi ta sredstva najbolj potrebovale, prejmejo zgolj 8 % pomoči EU. Med prvimi desetimi državami, ki prejmejo največ EU pomoči, sta kot takšni po metodologiji poročila identificirani zgolj dve. [2]

“Večino uradne razvojne pomoči vlade Evropske unije dodelijo državam evropske soseščine in zgolj manjši delež državam, kjer je pomoč najbolj potrebna,” opozarja Marjan Huč iz platforme SLOGA.

“Vsi svetovni voditelji so se zavezali, da ne bodo pustili nikogar ob strani na poti k trajnostnemu razvoju. Voditelji EU imajo veliko odgovornost, da zagotovijo več mednarodne pomoči, obenem pa, da zagotovijo, da je pomoč uporabljena učinkovito za ljudi po svetu, ki se jih danes pušča ob strani. Boljši podatki, boljše analize in celovit pristop k financiranju so potrebni, da lahko uradna razvojna pomoč čim bolj prispeva k spremembi za ljudi, ki so najbolj marginalizirani, izključeni ali diskriminirani ter najbolj revnim in finančno izpostavljenim državam,” je povedala Åsa Thomasson, strokovnjakinja iz CONCORD Švedska.

Poročilo CONCORD AidWatch 2019 združuje nabor priporočil, kaj lahko države storijo za implementacijo načela “nikogar ne pustiti ob strani” in zagotovijo, da bo pomoč EU dejansko uporabljena za zmanjševanje revščine in neenakosti v svetu.

– KONEC – 

[1] Celotno poročilo je dosegljivo na spletni strani platforme SLOGA.

[2] Avtorji poročila so identificirali 2 državi iz preseka primerjav obstoječih seznamov držav, pripravljenih na podlagi več v naprej določenih meril (poročilo, str. 21).

Kontakt za medije:

  • CONCORD Communication Coordinator: Helene Debaisieux [email protected] – Tel: 0032 (2) 743 87 93
  • Platforma SLOGA: Albin Keuc, direktor –
    [email protected] – Tel: 00386 (41) 749 468

Opombe za urednike: 

  • CONCORD EUROPE: CONCORD je evropska konfederacija nevladnih organizacij, ki delujejo na področju razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči. Konfederacijo sestavlja 28 nacionalnih platform, vključno s slovensko platformo SLOGA, 23 mednarodnih mrež in 4 pridruženi člani, ki skupaj zastopajo preko 2.600 nevladnih organizacij, ki jih podpira več milijonov evropskih državljanov. https://concordeurope.org/
  • PLATFORMA SLOGA: Platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in  humanitarno pomoč – SLOGA je organizacija, katero je ustanovilo 19 nevladnih organizacij z namenom boljšega povezovanja, povečanja sinergijskih učinkov medsebojnega delovanja in večje razpoznavnosti slovenskih nevladnih organizacij na nacionalnem, evropskem oz. mednarodnem nivoju. http://www.sloga-platform.org/ Pri pripravi slovenskega dela poročila so sodelovale tudi članice platforme: Ekvilib Inštitut, Focus – društvo za sonaraven razvoj ter Društvo Bodi svetloba.
  • POROČILA AIDWATCH: Od leta 2005 dalje CONCORD AidWatch spremljajo porabo uradne razvojne pomoči in oblikujejo priporočila o kakovosti in količini pomoči, ki jo nudijo države članice EU ter Evropska komisija. www.concordeurope.org/aidwatch-reports CONCORD se aktivno zavzema, da bi voditelji EU prevzeli odgovornost za svojo zavezo, da namenijo 0,7 % svojega BND razvojni pomoči in da uporabijo to pomoč pristen, usmerjen v odpravo revščine in  učinkovit način.
  • POROČILO O NEENAKOSTIH: V letu 2019 je bilo objavljeno tudi poročilo o neenakostih, ki raziskuje večrazsežnostni koncept neenakosti in ponuja konkretne predloge odločevalcem v EU za odziv na ta naraščajoč problem, ki ga je ustvaril človek. https://concordeurope.org/wp-content/uploads/2019/11/CONCORD_Inequalities_report_2019_web.pdf
  • ZAVEZA IN DEFINICIJA URADNE RAZVOJNE POMOČI: Zaveza EU, da za uradno razvojno pomoč nameni 0,7% svojega BND je bila nedavno obnovljena v Evropskem soglasju za razvoj. Vir: https://ec.europa.eu/europeaid/sites/devco/files/european-consensus-on-development-final-20170626_en.pdf (člen 103)