[Vabilo] okrogla miza: Trgovska veriga je tako močna kot njen najšibkejši člen – vpliv zakonodaje na pravičnost v dobavnih verigah

Četrtek, 23. 9. 2021 ob 13. uri v Grand Hotelu Union v Ljubljani (dvorana Orhideja)*

Milijoni pridelovalcev in proizvajalcev hrane, ki jo jemo in izdelkov, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju, je ujetih v revščino in nehumane delovne pogoje. In to navkljub ogromnim zaslužkom nekaterih podjetij, ki so vključena v celotno dobavno verigo.

Marca letos so poslanci Evropskega parlamenta, vključno z vsemi evroposlanci iz Slovenije, potrdili poročilo o skrbnosti in odgovornosti podjetij. Sedaj ima škarje in platno v rokah Evropska komisija, ki naj bi decembra letos objavila predlog zakonodaje.

Ker predlog pričakujemo še v okviru predsedovanja Slovenije Svetu EU, si želimo na enem mestu pogledati, kaj obstoječa zakonodaja v Sloveniji na področju (ne)poštenih poslovnih praks pove o regulatornih okvirjih, ki že obstajajo, in kako bi jo lahko nadgradili ali prispevali k ambiciozni zakonodaji na področju dolžne skrbnosti in odgovornosti podjetij.

Dogodek je zastavljen kombinirano, preko Zooma in v živo. Po vsaki predstavitvi bo prostor za vprašanja in odgovore. Prvi del bo potekal v angleščini s tolmačenjem, drugi del pa v slovenščini.

Prosimo za prijave, zaradi lažje organizacije dogodka.

Program:

13:00 – 13:10 Uvodne besede: Zakaj je pomembno, da imamo zakonodajo, ki ureja razmere v okviru »nevidnega življenja« stvari, ki jih kupujemo in uporabljamo v EU?

Živa Kavka Gobbo, predsednica, Focus, društvo za sonaraven razvoj

13:10 – 13:25 Od brazilskih plantaž na evropske krožnike: družbeni in okoljski vplivi ter kršitve delavskih pravic v okviru dobavnih verig s hrano.

Mauricio Hashizume, Reporter Brasil, organizacija za komunikacijo in družbene projekte

13:25 – 13:40 Pričakovanja in predlogi evropske civilne družbe na področju dolžne skrbnosti na področju okolja in človekovih pravic.
Sylvia Obregon Quiroz, ECCJ – European coalition for corporate justice
13:40 – 14:00 Proces in vsebina zakonodaje, ki je bila na področju dolžne skrbnosti sprejeta v Nemčiji – kaj se lahko naučimo in prenesemo na EU zakonodajo?

Franziska Humbert, Oxfam Nemčija

14:00 – 14:20 Odmor s prigrizkom
14:20 – 14:35 Podnebne spremembe in vpliv proizvodnje ter potrošnje hrane.

Nika Tavčar, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj

14:35 – 14:50 Kaj smo v Sloveniji na področju (ne)poštenih poslovnih praks že naredili (poleg nezavezujočih vsebin na področju družbene odgovornosti)? Kaj so nepoštene poslovne prakse in možne sinergije s področjem širše dolžne skrbnosti?

Janja Kokolj Prošek, vodja sektorja za hrano na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

14:50 – 15:05 Ključne ugotovitve poročila varuha, kaj bi lahko aplicirali na vrednostne verige izdelkov, ki segajo onkraj meja EU, s ciljem bolj etične hrane in kako povezati s principi pravične trgovine.Igor Hrovatič, Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano

 

15:05 – 15:25 Kaj nam povedo prostovoljne zaveze: primer shem kakovosti/certificiranja ter nezavezujočih dogovorov.

Maruša Babnik, Ekvilib inštitut in Živa Lopatič, Pravična trgovina Slovenija

 

15:25 – 16:00 Razprava

Več informacij:

Kontakt: Živa Kavka Gobbo, Focus, [email protected], 01 515 40 80

O projektu Our Food. Our FutureProjekt »Our Food. Our Future« sofinancira Evropska komisija v okviru programa DEAR, njegov namen pa je dvig ozaveščenosti in zavzemanje za trajnostne verige preskrbe s hrano, ki spoštujejo pravice delavcev migrantov in zmanjšujejo podnebne spremembe, lakoto in revščino kot ključne gonilne sile migracij.

Prijave: https://forms.gle/tBogoiSPE71CEDAH6

Prosimo, da se zaradi lažje organizacije na dogodek prijavite.

* Dogodka se lahko udeležijo le osebe s potrdilom o negativnem testu, cepljenju ali prebolelem covidu-19 (PCT pogoj). Vse obiskovalce prosimo, da upoštevajo tudi veljavna navodila in priporočila NIJZ (nošnja zaščitne maske v zaprtih prostorih, razkuževanje rok, ohranjanje fizične distance ipd.).


Ozadje:

V Sloveniji je stopnja samooskrbe s hrano nižja od 50 %. To velja tudi za hrano, ki uspeva v našem podnebju. Ko dodamo še izdelke vsakdanje rabe, ki pa pri nas ne uspevajo, je jasno, da smo od teh odvisni 100 %. To so surovine, kot je kakav, kava, čaj, palmovo olje… Samo iz Brazilije je delež uvoza hrane skoraj 9 %, od koder najpogosteje uvažamo izdelke, kot so pripravljena krma za živali, celuloza, kava, pravi čaj, mate čaj in začimbe – vse to pa so izdelki povezani z uničevanjem okolja.

Kljub več kot desetletju od prostovoljnih zavez svetovnih proizvajalcev čokolade[1], je otroško delo na plantažah kakava samo v zadnjem desetletju poraslo za kar 14 %. Danes dela več kot 2 milijona otrok samo v zahodni Afriki.

Pridelava palmovega olja ustvari kar 1,4 % svetovnih emisij toplogrednih plinov, kar je približno toliko, kot celotni letalski sektor. Ali povedano drugače, kar 18-krat več, kot so letne emisije toplogrednih plinov Slovenije. Pri čemer ga vsebuje vsak drugi izdelek v naših supermarketih.

Gozdovi izginjajo s hitrostjo enega nogometnega igrišča vsakih 6 sekund. Primarno zaradi govedoreje, plantaž in rudarjenja ter požigov.

 V letu 2020 je bilo na globalni ravni ubitih vsaj 331 okoljskih aktivistov, ker so nasprotovali projektom, škodljivim za okolje.

 V tekstilni industriji dela na svetovni ravni med 40 in 60 milijonov ljudi, od katerih je kar 80 % žensk. Izpostavljene so nevarnim delovnim pogojem (več tisoč ljudi je podleglo samo zaradi požarov in porušenja stavb) ter diskriminaciji.

Vse to so dejstva, ki so skrita za nevidnim življenjem naših vsakdanjih izdelkov. Medtem ko lahko kot posamezniki spreminjamo nakupne navade, pa morajo tudi multinacionalna podjetja sprejeti svoj del odgovornosti. Poleg visokih dobičkov so namreč zaslužna tudi za zlorabe in kršenje človekovih pravic ter okoljsko škodo v lastnih, četudi globalnih, vrednostnih verigah. Ambiciozna zakonodaja na tem področju lahko drastično izboljša vpliv multinacionalnih korporacij, ki delujejo v EU, na človekove pravice in okolje širom po svetu ter žrtvam omogoči dostop do pravnih sredstev, še posebej najbolj ranljivim – kot so na primer delavke migrantke.

[1] Harkin-engel protokol: https://www.ilo.org/global/about-the-ilo/newsroom/news/WCMS_007859/lang–en/index.htm

https://www.theguardian.com/global-development/2020/oct/20/chocolate-industry-slammed-for-failure-to-crack-down-on-child-labour